NEVROTOKSIČNE KEMIKALIJE V HRANI POVZROČAJO DUŠEVNO KRIZO
Alois Kolar, B.HSc., diplomirani praktik Naravne znanosti o zdravju, Neodvisni raziskovalec (Bachelor of Hygienic Sciences, Independent Researcher)
Obsežen nov znanstveni pregled razkriva, kako vsakodnevno uživanje običajne hrane in pijače, prepletene z nevro-toksičnimi kemikalijami, spodbuja eksplodirajočo svetovno krizo duševnega zdravja med mladimi, kar povzroča porast tesnobe, depresije in brezupnosti, ki jih medicinski establišment noče priznati.
Poročilo, objavljeno v reviji Nevroznanost in Biobehavioralni pregledi, te škodljive snovi neposredno povezuje s hudimi motnjami v razvoju možganov in opozarja, da otroci plačujejo ceno za oskrbo s hrano, zastrupljeno s korporativnim pohlepom in regulativnim neuspehom.
Naturalnews.com poroča: raziskovalci, ki so izvedli pripovedni pregled, ki je sintetiziral ugotovitve iz več kot 400 študij, so ugotovili, da nevro-toksične in nevro-disruptivne kemikalije, ki jih najdemo v vsakdanjih virih hrane in vode škodujejo duševnemu počutju, zlasti med mladimi, katerih možgani se še razvijajo, kot seveda tudi med starejšimi.
Te kemikalije prihajajo iz različnih virov, vključno s pesticidi, razpršenimi po pšenici, koruzi, krompirju, rižu, tudi pri sadju, zelenjavi; težke kovine, kot sta svinec in živo srebro, ki jih najdemo v vodi in hrani; mikroplastika in endokrini motilci, ki se izpirajo iz plastične embalaže; in ultra-procesirana živila, ki lahko vsebujejo na tisoče nereguliranih dodatkov pod nejasnimi izrazi, kot so "naravni okusi.”
Pregled tudi poudarja, da čeprav so starejši odrasli izpostavljeni tem toksinom, so otroci in najstniki ter celo zarodki v maternici bolj ranljivi zaradi še vedno razvijajočega se živčnega sistema, nižje telesne teže in nezrelega presnovnega sistema. V skladu s tem raziskovalci trdijo, da lahko ta ranljivost pomaga razložiti, zakaj so se kazalniki duševnega zdravja v samo nekaj generacijah tako močno zmanjšali. Dodali so tudi, da lahko zgodnja izpostavljenost povzroči dolgoročne pomanjkljivosti čustvene odpornosti in kognitivnega delovanja.
"Otroci so v osnovi bolj občutljivi na strupene in moteče kemikalije zaradi nezrelih presnovnih poti, hitrega zorenja in plastičnosti možganov v razvoju ter manjše telesne teže," so zapisali raziskovalci. Znanstveniki opozarjajo, da so nevro-toksične kemikalije v hrani spregledani gonilniki krize duševnega zdravja mladih Po mnenju Brighteon.AI Enoch, nevrotoksične kemikalije v hrani so snovi, ki lahko poškodujejo ali uničijo živčno tkivo in možganske celice, kar lahko vodi do številnih nevroloških težav. Te kemikalije lahko poslabšajo kognitivne funkcije, spremenijo vedenje in prispevajo k težavam z duševnim zdravjem, kot so tesnoba, depresija in samomorilne misli. Kljub temu so avtorji trdili, da se večina znanstvenih in Javno zdravstvenih razprav o duševnem zdravju mladih še naprej osredotoča na družbene dejavnike, kot so uporaba pametnih telefonov, akademski pritisk in travme.
Čeprav so to utemeljeni pomisleki, je dr. Tara Thiagarajan, ustanoviteljica in glavna znanstvenica neprofitne organizacije Sapien Labs in eden od soavtorjev študije, opozorila, da ne povedo celotne zgodbe. "Velik del diskurza o duševnem zdravju je bil o stresu, stiskah in pametnih telefonih, pri čemer je terapija primarna rešitev," je dejala Thiagarajanova. Nato je dodala, da znanstvenikom manjkajo kemični temelji duševne odpornosti in kritizirajo pomanjkanje pokritosti v elitnih nevro-znanstvenih revijah, kljub vse večjemu številu študij o teh kemikalijah, ki so se v zadnjem desetletju pojavljale v drugih disciplinah.
Poleg nevro-toksičnih kemikalij, katere pridelovalna industrija uporablja pri gojenju rastlinske - posledično tudi hrane živalskega izvora, so kemtraili prava katastrofa našega časa. Cel kup vremenarjev, inženirjev in raznovrstnih “doktorjev” imamo, kateri so vsi izvrstno plačani, žal pa do danes še niso ugotovili, da so kemtraili primarna nevarnost za vsa živa bitja našega Planeta.
Ali ti «znanstveniki» sploh kdaj odvrnejo pogled od magičnega “pametnega telefona” in računalnika?
Priloge:
Lendava, 08.09.2025.