KAKŠNA HRANA JE NAJBOLJ PRIMERNA ZA LJUDI
Alois Kolar, B.HSc., diplomirani praktik Naravne znanosti o zdravju, Neodvisni raziskovalec (Bachelor of Hygienic Sciences, Independent Researcher)
Najprej vam želim povedati, da so odkritja nekaterih antropologov povsem drugačna od stališča sistemske - ortodoksne znanosti (naj navedem samo dva: Walker in Bryant), v bližnji prihodnosti jih bo vedno več, toda za to bodo porabili še ogromno denarja davkoplačevalcev in samo to je njihov namen; to omogoča zavlačevano profitabilnost katero prinaša na osnovi denaturirane, devitalizirane, mrtve hrane hranjen človek, na osnovi napačnega življenjskega sloga živeči človek, torej bolan človek, ki ga lahko nato stroka navidezno zdravi in lepo živi od tega zdravljenja (delnice kemično-farmacevtske industrije na osnovi takšnega zdravljenja kotirajo najvišje na vseh svetovnih borzah, ne le slovenski).
Tako antropolog Dr. Alan Walker kot Dr. Vaughn Bryant sta ugotovila, da je človek kot ga slika ortodoksna znanost s sistemsko izobraženimi strokovnjaki, lovec in mesojedec ki na ognju peče grobo razkosane dele živalskih trupel samo mit (šele pred cca 10.000 leti se je postopoma pojavljal ogenj, ki je omogočil pečenje, kuhanje, udomačenje živine in s tem povezanim pitjem mleka, vzgajanje in genetsko manipulacijo žit do današnje oblike, sodobna predelava hrane – kmetijsko predelovalna industrija), nič drugega kot mit!
Od tod pa začenja »zgodovina človeštva« po zmotnih zaključkih sistemsko izobraženih doktorjev - ortodoksne znanosti torej…
Dr. Alan Walker je pri poglobljenih raziskavah fosiliziranih zob naših starodavnih prednikov ugotovil, da se niso hranili z mesom, listjem, travo, koreninicami, v njihov prehrani je prevladovalo izključno sadje! Ob koncu raziskav je ugotovil: »Nobenih izjem ni! Čisto vsak zob, ki sem ga pregledal, naj je pripadal človečnjaku izpred 12.000.000 let ali homo erecticusu je kazal znake sadjejedstva!«
Tudi naše telo je biološko in fiziološko prilagojeno sadju, zato je pomembno razmišljati, koliko sadja bomo pojedli, ne koliko kalorij - KJ, beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, holesterola: »Dr. Vaughn Bryant, vodja Antropološkega Oddelka na University A & M (College Station) v Texasu USA je jasno postavil tezo, da se je človek še pred nekaj deset tisoč leti prehranjeval izključno s sadjem in semeni, občasno tudi zelenjavo, listjem, občasno tudi mesom in/ali jajci, ki jih je staknil; pil je vodo, obroki so bili sestavljeni glede na okus in vonj trenutno razpoložljive hrane. Vso hrano je užival surovo.
To svojo trditev je postavil na osnovi poglobljenih raziskav koprolitov. Dr. Bryant je na osnovi analiz ugotovil (mogoče je ugotoviti celo, ali je človek semena zdrobil ali zgrizel, preden jih je pogoltnil, saj semena z žvečenjem razpadejo drugače, kot tista zdrobljena ali zmleta), da je bil jedilnik pračloveka sestavljen iz sadja, orehov, lešnikov, semen in surove zelenjave. Odkril ni nobenih deformacij na okostjih, ki bi kazale na pomanjkanje določenih snovi v njegovi prehrani, le en zob je našel, ki ga je načela zobna gniloba, le en zob v mnogih lobanjah…« (1)
To je bil znova strahovit znanstveni udarec, zadan učenim glavam, «doktorjem«, sistemskim intelektualcem ki pišejo zgodovino človeštva in Učbenike na osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah, medicinskih fakultetah, kjer pridobivajo "znanje" novi - bodoči magistri, “doktorji”...
Kako so različne vrste živih bitij prilagojene na hrano
Najprej vam želim povedati, da so odkritja nekaterih antropologov povsem drugačna od stališča sistemske - ortodoksne znanosti (naj navedem samo dva: Walker in Bryant), v bližnji prihodnosti jih bo vedno več, toda za to bodo porabili še ogromno denarja davkoplačevalcev in samo to je njihov namen; to omogoča zavlačevano profitabilnost katero prinaša na osnovi denaturirane, devitalizirane, mrtve hrane hranjen človek, na osnovi napačnega življenjskega sloga živeči človek, torej bolan človek, katerega lahko nato stroka navidezno zdravi in lepo živi od tega zdravljenja (delnice kemično-farmacevtske industrije na osnovi takšnega navideznega zdravljenja kotirajo najvišje na vseh svetovnih borzah, ne le slovenski).
Tako antropolog Dr. Alan Walker kot Dr. Vaughn Bryant sta ugotovila, da je človek, kot ga slika ortodoksna znanost s sistemsko izobraženimi strokovnjaki, lovec in mesojedec ki na ognju peče grobo razkosane dele živalskih trupel samo mit (šele pred cca 10.000 leti se je postopoma pojavljal ogenj, ki je omogočil pečenje, kuhanje, udomačenje živine in s tem povezanim pitjem mleka, vzgajanje in genetsko manipulacijo žit do današnje oblike, sodobna predelava hrane – kmetijsko predelovalna industrija), nič drugega kot mit!
Od tod pa začenja »zgodovina človeštva« po zmotnih zaključkih sistemsko izobraženih doktorjev - ortodoksne znanosti torej.
Dr. Alan Walker je pri poglobljenih raziskavah fosiliziranih zob naših starodavnih prednikov ugotovil, da se niso hranili z mesom, listjem, travo, koreninicami, v njihov prehrani je prevladovalo izključno sadje! Ob koncu raziskav je ugotovil: »Nobenih izjem ni! Čisto vsak zob, ki sem ga pregledal, naj je pripadal človečnjaku izpred 12.000.000 let ali homo erecticusu je kazal znake sadjejedstva!«
Tudi naše telo je biološko in fiziološko prilagojeno sadju, zato je pomembno razmišljati, koliko sadja bomo pojedli, ne koliko kalorij - KJ, beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, holesterola: »Dr. Vaughn Bryant, vodja Antropološkega Oddelka na University A & M (College Station) v Texasu USA je jasno postavil tezo, da se je človek še pred nekaj deset tisoč leti prehranjeval izključno s sadjem in semeni, občasno tudi zelenjavo, listjem, občasno tudi mesom in/ali jajci, ki jih je staknil; pil je vodo, obroki so bili sestavljeni glede na okus in vonj trenutno razpoložljive hrane.
Vso hrano je užival surovo.
To svojo trditev je postavil na osnovi poglobljenih raziskav koprolitov. Dr. Bryant je na osnovi analiz ugotovil (mogoče je ugotoviti celo, ali je človek semena zdrobil ali zgrizel, preden jih je pogoltnil, saj semena z žvečenjem razpadejo drugače, kot tista zdrobljena ali zmleta), da je bil jedilnik pračloveka sestavljen iz sadja, orehov, lešnikov, semen in surove zelenjave. Odkril ni nobenih deformacij na okostjih, ki bi kazale na pomanjkanje določenih snovi v njegovi prehrani, le en zob je našel, ki ga je načela zobna gniloba, le en zob v mnogih lobanjah…« (1)
To je bil znova strahovit znanstveni udarec, zadan »učenim glavam«, sistemskim intelektualcem ki pišejo zgodovino človeštva in Učbenike na osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah, medicinskih fakultetah, kjer pridobivajo "znanje" novi - bodoči zdravniki, magistri in doktorji...
Kako so različne vrste živih bitij prilagojene na hrano
Različne vrste živih bitij lahko razvrstimo po njihovi anatomski, fiziološki in biološki prilagojenosti na specifično vrsto hrane v naslednje kategorije:
- herbivorji: to so jedci trave in zelenjave, kot so govedo, ovce, koze, jeleni, srnjad, konji, zajčki, antilope, zebre…
- gramnivorji: to so bitja, ki se prehranjujejo z zrnjem, žiti: miši in druge vrste glodalcev, ptice, kokoši in imajo mlinček za predpresnovo,
- insektivorji: netopirji, ptiči in druga bitja, ki se prehranjujejo z insekti,
- FRUGIVORJI: sadjejede živali – primati, antropoidne opice, ljudje,
- karnivorji: živali katerih osnovna hrana predstavlja meso, kosti, drobovje, mrhovina; to so mačke, psi, volkovi, levi, leopardi, tigri, skobci, orli, galebi,
- mrhovinarji - tatovi trupel: šakali, hijene,
- omnivorji (vsejedci), živali kot so svinje (prašiči, merjasci, tapirji), medvedi, kateri živijo na mešani prehrani sadja, želodov, kostanja, korenin, zelenjave, zrnja, mesa, drobovine, mrhovine…
Ko raziskujemo prehranjevalne navade ljudi po svetu ugotovimo, da so precej različne; na eni strani imamo Laponce in Eskime, ki se preživljajo kot "mesojedci" - karnivorji in zaradi tega umirajo relativno mladi) po drugi strani pa imamo veliko skupin ljudi predvsem v ekvatorialnem področju, ki živijo skoraj ali popolnoma kot frutarijanci - sadjejedci.
Če smo ljudje naravni frutarijanci, zakaj smo potem zašli iz diete - umetnost hranjenja, za katero smo biološko prilagojeni?
V naravnem okolju bodo živali, kot na primer gorile, drobnica in konji raje umrli od stradanja, kot da bi jedli meso, toda šimpanzi in še nekatere sadjejede živali občasno lovijo raztrgajo in jedo meso kakšne druge živali, bolj poredko, vendar to počno. Strokovnjaki so mnenja, da so se šimpanzi tega naučili od ljudi.
“Ljudje, pol-opice” smo razvili zelo močan instinkt preživetja, posedujemo v primerjavi z ostalimi živimi bitji “neverjetno” inteligenco ki podpira ta instinkt; pred kakšnimi 3 do 4 milijoni let (tako uradna znanost) smo ljudje prestopili meje naše domovine v tropskih deželah, okolju; če sledimo geološkim zapisom po celotni zemeljski obli, je bila klima ugodna, gostoljubna in primerna za življenje v skladu našimi - njihovimi frutarijanskimi navadami. Ostanke tropskih rastlin so našli na Aljaski kot tudi na drugih severnih zemljepisnih širinah.
Zaradi kataklizmičnega dogodka ali dogodkov, nuklearnih vojn ki so povzročili nizke temperature, mraz in ledene dobe, so se ljudje preselili južneje od teh področij, tisti, ki so se odločili vztrajati v novih vremenskih razmerah so morali spremeniti svoje navade - tudi prehranjevalne, če so želeli preživeti, alternativa je bila izginotje iz zgodovine ali drugačen način hranjenja, kar je pomenilo začetek prehranjevanja z živalmi, torej mesom, mlekom in izdelkom, ki so se jih naučili pripraviti iz tega, zdaj za njih primarnega živila. Ljudje so zdaj morali načrtovati in se prizadevati za preskrbo s hrano v odnosu na letne čase ali pa bi za vedno izginili iz obličja planeta, to jih je vodilo v način hranjenja z mesom ki je odstopal od prvotnega hranjenja s sadeži. Ta prehranjevalna perverznost ki se je porodila prej iz nujnosti za preživetje, se kasneje razširila tudi med ljudmi, katerim to ni (bilo) nujno početi...
Navkljub vsemu se je na našem planetu obdržalo precej skupnosti, ki niso nikoli prekršili njihovo naravno sadno prehrano in so ostali frutarijanci. V letu 1976 - tako razsikovalci - so še bile celo na ostrem podnebju na Himalaji in severovzhodnem Pakistanu vsaj delne frutarianske kulture - če govorimo o Hunzah.
|
ALI SMO LJUDJE: mesojedci, |
VSEJEDCI, |
RASTLINOJE-DCI, |
FRUGI-VORI? |
sadje- jedci? |
|
MESOJEDCI |
VSEJEDCI |
RASTLINOJE-DCI |
HUMANOIDNE OPICE |
ČLOVEK |
|
Zonary Placenta |
Placenta non-acciduate |
Placenta non- acciduate |
Discoidal Placenta |
Discoidal P Placenta |
|
So štirinožni |
So štirinožni |
So štirinožni |
Dve roki, dve nogi |
Dve roki, dve nogi |
|
Imajo kremplje |
Imajo kopita |
Kopita, parklji |
Roke, dlani, prsti, ploščati nohti |
Roke, dlani, prsti, ploščati nohti |
|
Vodo pijejo tako, da jo z jezikom dvignejo v grlo |
Vodo pijejo tako, da jo z jezikom dvignejo v grlo |
Vodo pijejo tako, da jo sesajo |
Vodo pijejo tako, da jo sesajo |
Vodo pijemo tako, da jo sesamo |
|
Hodijo po 4 |
Hodijo po 4 |
Hodijo po 4 |
Hodijo pokončno |
Hodimo pokončno |
|
Imajo rep |
Imajo rep |
Imajo rep |
Brez repa |
Brez repa |
|
Oblika glave omogoča kopanje po trupu in trganje notranjosti |
Oblika glave omogoča trganje mrhovine, mesa, ritje po zemlji |
Oblika glave omogoča trganje rastlinske hrane, čeljust premikajo vertikalno gor in dol in tudi horizontalno na stran - prežvekovanje |
Oblika glave jasno nakazuje, da nimajo sposobnosti trganja drobovja, mesa in trave |
Oblika glave jasno nakazuje, da nimamo sposobnosti trganja drobovja, mesnega tkiva, trave |
|
Oči na straneh, binokularni vid |
Oči na straneh, binokularni vid |
S plenilci - oči na straneh, veliko vidno polje, Brez plenilcev: naprej usmerjene oči, binokularni vid |
Oči spredaj, binokularni vid, humanoidne opice nimajo naravnih plenilcev |
Oči spredaj, binokularni vid, ljudje nimamo naravnih plenilcev |
|
Koža brez por |
Koža s porami |
Koža s porami |
Na milijone por |
Na milijone por |
|
Nimajo ustnic ali vrečaste lične strukture |
Nimajo ustnic in vrečaste lične strukture |
Imajo uporabne ustnice in vrečasto lično strukturo |
Imajo lepo oblikovane ustnice in vrečasto lično strukturo |
Imamo lepo oblikovane ustnice in vrečasto lično strukturo |
|
Slabo razviti sekalci (zobje) |
Zelo dobro razviti sekalci |
|
Dobro razviti sekalci |
Dobro razviti sekalci |
|
Koničasti zobje mlevniki |
Koničasti zobje mlevniki |
|
Topi podočniki, kočniki |
Topi podočniki, kočniki |
|
Majhne žleze slinavke |
Dobro razvite žleze slinavke |
Dobro razvite žleze slinavke |
Dobro razvite žleze slinavke |
Dobro razvite žleze slinavke |
|
Kisla reakcija sline in urina |
Kisla reakcija sline in urina |
Bazična reakcija sline in urina |
Bazična reakcija sline in urina |
Bazična reakcija sline in urina |
|
Razkav, hrapav, tenak jezik |
Gladek jezik, debel, za obračanje hrane |
Gladek jezik, debel, za potiska-nje rast. hrane med mlevnike |
Gladek jezik, debel za potiska-nje sadja med podočnike, kočnike, mlevnike |
Gladek jezik, debel, za potiska-nje sadja med podočnike, kočnike mlevnike |
|
V jetrih se nahaja encim urikaza, za razkroj sečne kisline, s katerim lahko razgradijo 10 do 15 krat več sečne kisline, kot rastlinojedci |
Jetra vsebujejo encim urikazo za razkroj sečne kisline, ki je od 10 do 15 krat višja kot pri rastlinojedih živalih |
Jetra imajo nizko toleranco za sečno kislino |
Jetra imajo nizko toleranco za sečno kislino, telo ne proizvaja encima urikaze |
Jetra imajo nizko toleranco za sečno kislino, telo ne proizvaja encima urikaze |
|
Dojke na trebuhu |
Dojke na trebuhu |
Dojke na trebuhu |
Mlečne žleze in dojke na prsih |
Mlečne žleze in dojke na prsih |
|
Enostaven, okrogel želodec |
Enostaven okrogel želodec, velik |
Želodec razdeljen na 3 dele, kamele 4 |
Želodec z dvanajstnikom (drugi želodec) |
Želodec z dvanajstnikom (drugi želodec) |
|
Prebavni trakt je 3 krat daljši od trupa in omogoča hitro izločanje odpadkov mesne presnove |
Prebavni trakt je 10 krat daljši od trupa živali |
Prebavni trakt je od 8 do 10 krat daljši od trupa in je dizajniran za sočenje hranljivih snovi iz rastlinskih vlaken, trave… |
Prebavni trakt je vsaj 12 krat daljši od trupa in je sestavni del izvrstno razvitega sokovnika |
Prebavni trakt je vsaj 12 krat daljši od trupa in je sestavni del najbolje razvitega sokovnika na svetu – človeški presnovi sistem |
|
Prebavni trakt je gladek |
Prebavni trakt je gladek in naguban |
Prebavni trakt je gladek in naguban |
Prebavni trakt je naguban, nabran, zavit, vrečast |
Prebavni trakt je naguban, nabran, zavit, vrečast |
|
Prebavni sistem ima sposobnost izločiti velike količine holesterola |
Prebavni sistem ima sposobnost izločiti velike količine holesterola |
Prebavni sistem nima sposobnosti izločanja tujega holesterola |
Prebavni sistem nima sposobnosti izločanja tujega holesterola |
Prebavni sistem nima sposobnosti izločanja tujega holesterola |
|
Prehranjujejo se z mesom |
Prehranjujejo se z mesom, mrhovino in rastlinami |
Prehranjujejo se travo, rastlinami in zelišči |
Prehranjujejo se s sadjem in oreščki, semeni |
Prehranjujemo se s sadjem, oreščki in semeni |
Človeško telo se nikoli ni uspelo prilagoditi mesu, mesnim izdelkom, mleku in mlečnim izdelkom, kuhani, termično obdelani hrani, od tod izvirajo vse oblike bolezni - tudi rak, vendar umetnost medicine s svojimi ";doktorji" tega še ni sposobna razumeti...
Ljudje smo uvrščeni v kategorijo frugivorjev, saj smo najbolje usposobljeni za obiranje in učinkovito presnovo surove hrane: svežega, surovega, zrelega
sadja, nekaj zelenjave, oreškov, lešnikov, semen v že znanih večkrat napisanih razmerjih, pol litra ali več doma pripravljenih svežih zelenjavnih ali sadnih sokov dnevno; takšen način prehrane se imenuje Optimalna prehrana in je skupaj z optimalnim slogom - slogom Naravnega zdravja – Naravne higiene najboljša osnova za vitko, vitalno, zdravo, za življenje sposobno telo, telo ki ne potrebuje navideznega zdravljenja stroke ali kakšne čudne "alternative".
Vse to učimo in promoviramo tudi z lastnim 100% zgledom v Klubu Naravnega zdravja – Club of Natural Health, kot edini tovrstni organizaciji v Sloveniji.
Ta prispevek je bil prvič objavljen leta 2003 v glasilu Kluba Naravnega zdravja - Club of natural health: Znanost življenja 2003.
Viri:
- (1), P. Newhouse, Je Controle Mon Stress, p.79-80.
