KAKŠNA HRANA JE NAJBOLJ PRIMERNA ZA LJUDI

Alois Kolar, B.HSc., diplomirani praktik Naravne znanosti o zdravju, Neodvisni raziskovalec (Bachelor of Hygienic Sciences, Independent Researcher)

Najprej vam želim povedati, da so odkritja nekaterih antropologov povsem drugačna od stališča sistemske - ortodoksne znanosti (naj navedem samo dva: Walker in Bryant), v bližnji prihodnosti jih bo vedno več, toda za to bodo porabili še ogromno denarja davkoplačevalcev in samo to je njihov namen; to omogoča zavlačevano profitabilnost katero prinaša na osnovi denaturirane, devitalizirane, mrtve hrane hranjen človek, na osnovi napačnega življenjskega sloga živeči človek, torej bolan človek, ki ga lahko nato stroka navidezno zdravi in lepo živi od tega zdravljenja (delnice kemično-farmacevtske industrije na osnovi takšnega zdravljenja kotirajo najvišje na vseh svetovnih borzah, ne le slovenski).
Pra-ljudje…
Pra-ljudje…

Tako antropolog Dr. Alan Walker kot Dr. Vaughn Bryant sta ugotovila, da je človek kot ga slika ortodoksna znanost s sistemsko izobraženimi strokovnjaki, lovec in mesojedec ki na ognju peče grobo razkosane dele živalskih trupel samo mit (šele pred cca 10.000 leti se je postopoma pojavljal ogenj, ki je omogočil pečenje, kuhanje, udomačenje živine in s tem povezanim pitjem mleka, vzgajanje in genetsko manipulacijo žit do današnje oblike, sodobna predelava hrane – kmetijsko predelovalna industrija), nič drugega kot mit!

Od tod pa začenja »zgodovina človeštva« po zmotnih zaključkih sistemsko izobraženih doktorjev - ortodoksne znanosti torej…

Dr. Alan Walker je pri poglobljenih raziskavah fosiliziranih zob naših starodavnih prednikov ugotovil, da se niso hranili z mesom, listjem, travo, koreninicami, v njihov prehrani je prevladovalo izključno sadje! Ob koncu raziskav je ugotovil: »Nobenih izjem ni! Čisto vsak zob, ki sem ga pregledal, naj je pripadal človečnjaku izpred 12.000.000 let ali homo erecticusu je kazal znake sadjejedstva!«

Tudi naše telo je biološko in fiziološko prilagojeno sadju, zato je pomembno razmišljati, koliko sadja bomo pojedli, ne koliko kalorij - KJ, beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, holesterola: »Dr. Vaughn Bryant, vodja Antropološkega Oddelka na University A & M (College Station) v Texasu USA je jasno postavil tezo, da se je človek še pred nekaj deset tisoč leti prehranjeval izključno s sadjem in semeni, občasno tudi zelenjavo, listjem, občasno tudi mesom in/ali jajci, ki jih je staknil; pil je vodo, obroki so bili sestavljeni glede na okus in vonj trenutno razpoložljive hrane. Vso hrano je užival surovo.
To svojo trditev je postavil na osnovi poglobljenih raziskav koprolitov. Dr. Bryant je na osnovi analiz ugotovil (mogoče je ugotoviti celo, ali je človek semena zdrobil ali zgrizel, preden jih je pogoltnil, saj semena z žvečenjem razpadejo drugače, kot tista zdrobljena ali zmleta), da je bil jedilnik pračloveka sestavljen iz sadja, orehov, lešnikov, semen in surove zelenjave. Odkril ni nobenih deformacij na okostjih, ki bi kazale na pomanjkanje določenih snovi v njegovi prehrani, le en zob je našel, ki ga je načela zobna gniloba, le en zob v mnogih lobanjah…« (1)

To je bil znova strahovit znanstveni udarec, zadan učenim glavam, «doktorjem«, sistemskim intelektualcem ki pišejo zgodovino človeštva in Učbenike na osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah, medicinskih fakultetah, kjer pridobivajo "znanje" novi - bodoči magistri, “doktorji”...

Kako so različne vrste živih bitij prilagojene na hrano

Oran Gutan - Gozdni človek, frugivor
Oran Gutan - Gozdni človek, frugivor

Najprej vam želim povedati, da so odkritja nekaterih antropologov povsem drugačna od stališča sistemske - ortodoksne znanosti (naj navedem samo dva: Walker in Bryant), v bližnji prihodnosti jih bo vedno več, toda za to bodo porabili še ogromno denarja davkoplačevalcev in samo to je njihov namen; to omogoča zavlačevano profitabilnost katero prinaša na osnovi denaturirane, devitalizirane, mrtve hrane hranjen človek, na osnovi napačnega življenjskega sloga živeči človek, torej bolan človek, katerega lahko nato stroka navidezno zdravi in lepo živi od tega zdravljenja (delnice kemično-farmacevtske industrije na osnovi takšnega navideznega zdravljenja kotirajo najvišje na vseh svetovnih borzah, ne le slovenski).

Tako antropolog Dr. Alan Walker kot Dr. Vaughn Bryant sta ugotovila, da je človek, kot ga slika ortodoksna znanost s sistemsko izobraženimi strokovnjaki, lovec in mesojedec ki na ognju peče grobo razkosane dele živalskih trupel samo mit (šele pred cca 10.000 leti se je postopoma pojavljal ogenj, ki je omogočil pečenje, kuhanje, udomačenje živine in s tem povezanim pitjem mleka, vzgajanje in genetsko manipulacijo žit do današnje oblike, sodobna predelava hrane – kmetijsko predelovalna industrija), nič drugega kot mit!

Od tod pa začenja »zgodovina človeštva« po zmotnih zaključkih sistemsko izobraženih doktorjev - ortodoksne znanosti torej.

Dr. Alan Walker je pri poglobljenih raziskavah fosiliziranih zob naših starodavnih prednikov ugotovil, da se niso hranili z mesom, listjem, travo, koreninicami, v njihov prehrani je prevladovalo izključno sadje! Ob koncu raziskav je ugotovil: »Nobenih izjem ni! Čisto vsak zob, ki sem ga pregledal, naj je pripadal človečnjaku izpred 12.000.000 let ali homo erecticusu je kazal znake sadjejedstva!«

Tudi naše telo je biološko in fiziološko prilagojeno sadju, zato je pomembno razmišljati, koliko sadja bomo pojedli, ne koliko kalorij - KJ, beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, holesterola: »Dr. Vaughn Bryant, vodja Antropološkega Oddelka na University A & M (College Station) v Texasu USA je jasno postavil tezo, da se je človek še pred nekaj deset tisoč leti prehranjeval izključno s sadjem in semeni, občasno tudi zelenjavo, listjem, občasno tudi mesom in/ali jajci, ki jih je staknil; pil je vodo, obroki so bili sestavljeni glede na okus in vonj trenutno razpoložljive hrane.
Vso hrano je užival surovo.
To svojo trditev je postavil na osnovi poglobljenih raziskav koprolitov. Dr. Bryant je na osnovi analiz ugotovil (mogoče je ugotoviti celo, ali je človek semena zdrobil ali zgrizel, preden jih je pogoltnil, saj semena z žvečenjem razpadejo drugače, kot tista zdrobljena ali zmleta), da je bil jedilnik pračloveka sestavljen iz sadja, orehov, lešnikov, semen in surove zelenjave. Odkril ni nobenih deformacij na okostjih, ki bi kazale na pomanjkanje določenih snovi v njegovi prehrani, le en zob je našel, ki ga je načela zobna gniloba, le en zob v mnogih lobanjah…« (1)

To je bil znova strahovit znanstveni udarec, zadan »učenim glavam«, sistemskim intelektualcem ki pišejo zgodovino človeštva in Učbenike na osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah, medicinskih fakultetah, kjer pridobivajo "znanje" novi - bodoči zdravniki, magistri in doktorji...

Kako so različne vrste živih bitij prilagojene na hrano

Različne vrste živih bitij lahko razvrstimo po njihovi anatomski, fiziološki in biološki prilagojenosti na specifično vrsto hrane v naslednje kategorije:

  • herbivorji: to so jedci trave in zelenjave, kot so govedo, ovce, koze, jeleni, srnjad, konji, zajčki, antilope, zebre…
  • gramnivorji: to so bitja, ki se prehranjujejo z zrnjem, žiti: miši in druge vrste glodalcev, ptice, kokoši in imajo mlinček za predpresnovo,
  • insektivorji: netopirji, ptiči in druga bitja, ki se prehranjujejo z insekti,
  • FRUGIVORJI: sadjejede živali – primati, antropoidne opice, ljudje,
  • karnivorji: živali katerih osnovna hrana predstavlja meso, kosti, drobovje, mrhovina; to so mačke, psi, volkovi, levi, leopardi, tigri, skobci, orli, galebi,
    - mrhovinarji - tatovi trupel: šakali, hijene,
  • omnivorji (vsejedci), živali kot so svinje (prašiči, merjasci, tapirji), medvedi, kateri živijo na mešani prehrani sadja, želodov, kostanja, korenin, zelenjave, zrnja, mesa, drobovine, mrhovine…

Ko raziskujemo prehranjevalne navade ljudi po svetu ugotovimo, da so precej različne; na eni strani imamo Laponce in Eskime, ki se preživljajo kot "mesojedci" - karnivorji in zaradi tega umirajo relativno mladi) po drugi strani pa imamo veliko skupin ljudi predvsem v ekvatorialnem področju, ki živijo skoraj ali popolnoma kot frutarijanci - sadjejedci.

KAKŠNA HRANA JE NAJBOLJ PRIMERNA ZA LJUDI, image #3

Če smo ljudje naravni frutarijanci, zakaj smo potem zašli iz diete - umetnost hranjenja, za katero smo biološko prilagojeni?
V naravnem okolju bodo živali, kot na primer gorile, drobnica in konji raje umrli od stradanja, kot da bi jedli meso, toda šimpanzi in še nekatere sadjejede živali občasno lovijo raztrgajo in jedo meso kakšne druge živali, bolj poredko, vendar to počno. Strokovnjaki so mnenja, da so se šimpanzi tega naučili od ljudi.
“Ljudje, pol-opice” smo razvili zelo močan instinkt preživetja, posedujemo v primerjavi z ostalimi živimi bitji “neverjetno” inteligenco ki podpira ta instinkt; pred kakšnimi 3 do 4 milijoni let (tako uradna znanost) smo ljudje prestopili meje naše domovine v tropskih deželah, okolju; če sledimo geološkim zapisom po celotni zemeljski obli, je bila klima ugodna, gostoljubna in primerna za življenje v skladu našimi - njihovimi frutarijanskimi navadami. Ostanke tropskih rastlin so našli na Aljaski kot tudi na drugih severnih zemljepisnih širinah.

KAKŠNA HRANA JE NAJBOLJ PRIMERNA ZA LJUDI, image #4

Zaradi kataklizmičnega dogodka ali dogodkov, nuklearnih vojn ki so povzročili nizke temperature, mraz in ledene dobe, so se ljudje preselili južneje od teh področij, tisti, ki so se odločili vztrajati v novih vremenskih razmerah so morali spremeniti svoje navade - tudi prehranjevalne, če so želeli preživeti, alternativa je bila izginotje iz zgodovine ali drugačen način hranjenja, kar je pomenilo začetek prehranjevanja z živalmi, torej mesom, mlekom in izdelkom, ki so se jih naučili pripraviti iz tega, zdaj za njih primarnega živila. Ljudje so zdaj morali načrtovati in se prizadevati za preskrbo s hrano v odnosu na letne čase ali pa bi za vedno izginili iz obličja planeta, to jih je vodilo v način hranjenja z mesom ki je odstopal od prvotnega hranjenja s sadeži. Ta prehranjevalna perverznost ki se je porodila prej iz nujnosti za preživetje, se kasneje razširila tudi med ljudmi, katerim to ni (bilo) nujno početi...
Navkljub vsemu se je na našem planetu obdržalo precej skupnosti, ki niso nikoli prekršili njihovo naravno sadno prehrano in so ostali frutarijanci. V letu 1976 - tako razsikovalci - so še bile celo na ostrem podnebju na Himalaji in severovzhodnem Pakistanu vsaj delne frutarianske kulture - če govorimo o Hunzah.

ALI SMO LJUDJE:

mesojedci,

VSEJEDCI,

RASTLINOJE-DCI,

FRUGI-VORI?

sadje-

jedci?

MESOJEDCI

VSEJEDCI

RASTLINOJE-DCI

HUMANOIDNE OPICE

ČLOVEK

Zonary Placenta

Placenta non-acciduate

Placenta non-

acciduate

Discoidal Placenta

Discoidal

P Placenta

So štirinožni

So štirinožni

So štirinožni

Dve roki, dve nogi

Dve roki, dve nogi

Imajo kremplje

Imajo kopita

Kopita, parklji

Roke, dlani, prsti, ploščati nohti

Roke, dlani, prsti, ploščati nohti

Vodo pijejo tako, da jo z jezikom dvignejo v grlo

Vodo pijejo tako, da jo z jezikom dvignejo v grlo

Vodo pijejo tako, da jo sesajo

Vodo pijejo tako, da jo sesajo

Vodo pijemo tako, da jo sesamo

Hodijo po 4

Hodijo po 4

Hodijo po 4

Hodijo pokončno

Hodimo pokončno

Imajo rep

Imajo rep

Imajo rep

Brez repa

Brez repa

Oblika glave omogoča kopanje po trupu in trganje notranjosti

Oblika glave omogoča trganje mrhovine, mesa, ritje po zemlji

Oblika glave omogoča trganje rastlinske hrane, čeljust premikajo vertikalno gor in dol in tudi horizontalno na stran - prežvekovanje

Oblika glave jasno nakazuje, da nimajo sposobnosti trganja drobovja, mesa in trave

Oblika glave jasno nakazuje, da nimamo sposobnosti trganja drobovja, mesnega tkiva, trave

Oči na straneh, binokularni vid

Oči na straneh, binokularni vid

S plenilci - oči na straneh, veliko vidno polje,

Brez plenilcev: naprej usmerjene oči, binokularni vid

Oči spredaj, binokularni vid, humanoidne opice nimajo naravnih plenilcev

Oči spredaj, binokularni vid, ljudje nimamo naravnih plenilcev

Koža brez por

Koža s porami

Koža s porami

Na milijone por

Na milijone por

Nimajo ustnic ali vrečaste lične strukture

Nimajo ustnic in vrečaste lične strukture

Imajo uporabne ustnice in vrečasto lično strukturo

Imajo lepo oblikovane ustnice in vrečasto lično strukturo

Imamo lepo oblikovane ustnice in vrečasto lično strukturo

Slabo razviti sekalci (zobje)

Zelo dobro razviti sekalci

Dobro razviti sekalci

Dobro razviti sekalci

Koničasti zobje mlevniki

Koničasti zobje mlevniki

Topi podočniki, kočniki

Topi podočniki, kočniki

Majhne žleze slinavke

Dobro razvite žleze slinavke

Dobro razvite žleze slinavke

Dobro razvite žleze slinavke

Dobro razvite žleze slinavke

Kisla reakcija sline in urina

Kisla reakcija sline in urina

Bazična reakcija sline in urina

Bazična reakcija sline in urina

Bazična reakcija sline in urina

Razkav, hrapav, tenak jezik

Gladek jezik, debel, za obračanje hrane

Gladek jezik, debel, za potiska-nje rast. hrane med mlevnike

Gladek jezik, debel za potiska-nje sadja med podočnike, kočnike, mlevnike

Gladek jezik, debel, za potiska-nje sadja med podočnike, kočnike mlevnike

V jetrih se nahaja encim urikaza, za razkroj sečne kisline, s katerim lahko razgradijo 10 do 15 krat več sečne kisline, kot rastlinojedci

Jetra vsebujejo encim urikazo za razkroj sečne kisline, ki je od 10 do 15 krat višja kot pri rastlinojedih živalih

Jetra imajo nizko toleranco za sečno kislino

Jetra imajo nizko toleranco za sečno kislino, telo ne proizvaja encima urikaze

Jetra imajo nizko toleranco za sečno kislino, telo ne proizvaja encima urikaze

Dojke na trebuhu

Dojke na trebuhu

Dojke na trebuhu

Mlečne žleze in dojke na prsih

Mlečne žleze in dojke na prsih

Enostaven, okrogel želodec

Enostaven okrogel

želodec, velik

Želodec razdeljen na 3 dele, kamele 4

Želodec z dvanajstnikom (drugi želodec)

Želodec z dvanajstnikom (drugi želodec)

Prebavni trakt je 3 krat daljši od trupa in omogoča hitro izločanje odpadkov mesne presnove

Prebavni trakt je 10 krat daljši od trupa živali

Prebavni trakt je od 8 do 10 krat daljši od trupa in je dizajniran za sočenje hranljivih snovi iz rastlinskih vlaken, trave…

Prebavni trakt je vsaj 12 krat daljši od trupa in je sestavni del izvrstno razvitega sokovnika

Prebavni trakt je vsaj 12 krat daljši od trupa in je sestavni del najbolje razvitega sokovnika na svetu – človeški presnovi sistem

Prebavni trakt je gladek

Prebavni trakt je gladek in naguban

Prebavni trakt je gladek in naguban

Prebavni trakt je naguban, nabran, zavit, vrečast

Prebavni trakt je naguban, nabran, zavit, vrečast

Prebavni sistem ima sposobnost izločiti velike količine holesterola

Prebavni sistem ima sposobnost izločiti velike količine holesterola

Prebavni sistem nima sposobnosti izločanja tujega holesterola

Prebavni sistem nima sposobnosti izločanja tujega holesterola

Prebavni sistem nima sposobnosti izločanja tujega holesterola

Prehranjujejo se z mesom

Prehranjujejo se z mesom, mrhovino in rastlinami

Prehranjujejo se travo, rastlinami in zelišči

Prehranjujejo se s sadjem in oreščki, semeni

Prehranjujemo se s sadjem, oreščki in semeni

Človeško telo se nikoli ni uspelo prilagoditi mesu, mesnim izdelkom, mleku in mlečnim izdelkom, kuhani, termično obdelani hrani, od tod izvirajo vse oblike bolezni - tudi rak, vendar umetnost medicine s svojimi ";doktorji" tega še ni sposobna razumeti...

Ljudje smo uvrščeni v kategorijo frugivorjev, saj smo najbolje usposobljeni za obiranje in učinkovito presnovo surove hrane: svežega, surovega, zrelega

KAKŠNA HRANA JE NAJBOLJ PRIMERNA ZA LJUDI, image #5

sadja, nekaj zelenjave, oreškov, lešnikov, semen v že znanih večkrat napisanih razmerjih, pol litra ali več doma pripravljenih svežih zelenjavnih ali sadnih sokov dnevno; takšen način prehrane se imenuje Optimalna prehrana in je skupaj z optimalnim slogom - slogom Naravnega zdravja – Naravne higiene najboljša osnova za vitko, vitalno, zdravo, za življenje sposobno telo, telo ki ne potrebuje navideznega zdravljenja stroke ali kakšne čudne "alternative".

Vse to učimo in promoviramo tudi z lastnim 100% zgledom v Klubu Naravnega zdravja – Club of Natural Health, kot edini tovrstni organizaciji v Sloveniji.

Ta prispevek je bil prvič objavljen leta 2003 v glasilu Kluba Naravnega zdravja - Club of natural health: Znanost življenja 2003.

Viri:

  • (1), P. Newhouse, Je Controle Mon Stress, p.79-80.
1782 views