MAŠČOBE — 1 DEL

Alois Kolar, B.HSc.

Kar dve desetletji je minilo odkar sistemsko izobraženi dietetiki, nutricionisti in raznovrstni - običajno alternativni »doktorji« kateri nimajo izobrazbe niti "doktorata" iz naravne znanosti o zdravju niti nutricionizma (ti so vedno najbolj "kreativni") strokovno razlagajo, da je nizko maščobna prehrana ključ do preventive zdravja, regulacije holesterola, obvladovanju telesne mase (teže) in zdravja.

Zaradi tega nisem bil začuden pri običajnem vsejedem, kuhajočem, procesiranem načinu hranjenja (do 23.septembra 1994), mi pa nekako čudno zveni to pri surovem, presnem načinu prehranjevanja, bolje rečeno prehranjevanje s hrano za katero smo najbolje biološko, fiziološko in anatomsko prilagojeni.

Skrajni čas je, da končno rečemo kakšno o "običajni maščobni dieti" in da končno razbijemo mit o nizko-maščobni dieti imenovani tudi »low fat diet« zato, ker »običajna maščobna dieta« ni direktno povezana z razvojem bolezni niti pri kuhajočih veganih, niti pri »vsejedi« kuhajoči populaciji, če se le izogibajo trans maščobam in maščobam živalskega izvora.

Kar resnično šteje je to, kakšno vrsto hrane – v tem primeru kakšno vrsto maščobe ki je sestavni del hrane ješ, ne koliko hrane merjeno s kalorijami strpaš v svoj prebavni trakt!Kalorije namreč ne povedo kakšno hrano jemo, kakšne so maščobe v njej, katere lahko na osnovi človeške biološke, fiziološke prilagojenosti odlično prebavimo, absorbiramo, uporabimo, morebitni maščobni višek pa brez težav izločimo...

Organizem vedno sam reagira - odloča o tem (ne nek čuden "doktor"), česa je dovolj in česa je preveč in če je "preveč" nekaj v naravni, surovi, presni obliki, to preprosto izloči. Če pa je nečesa premalo, pa je rezultat takšen kot ga vidimo na zgornji fotografiji.

Navsezadnje je tudi sadje v kuhani obliki (kompot) škodljivo, surovo - presno pa ne...

Funkcija maščob ali lipidov v človeškem organizmu je ta, da shrani višek maščobe kot zalogo energije, ki je kar dvakratna na skupen energetski potencial beljakovin in ogljikovih hidratov, njihova oksidacija pa ogreva telesna tkiva. Maščobne obloge še ščitijo kožo in oblazinijo notranje organe, kot je srce, ledvici in jetra, hkrati pa se večina hrane v telesu shrani kot maščoba.

Maščobe so torej pomemben vir absorpcije v maščobi topnih komponent kot so to vitamini in minerali (1). Maščobe - lipidi iz naravnih surovih virov kateri so prisotne v surovi, presni hrani s kakršno se prehranjujemo tisti ki dosegamo optimum zdravja ne razumemo nizko maščobno popularno dieto (low fat diet) katero so nekateri "doktorji" vrinili tudi v surov - presen način prehranjevanja kot zdravo, prej nasprotno - zdravju škodljivo.

Nekateri gredo celo tako daleč, da priporočajo manj kot 4% (javno se hvalijo celo z 2%) dneven vnos maščob v organizem, tudi na področju surove, presne prehrane. Celo medicinska znanost zatrjuje da je vrednost maščob v telesu ki je 5% in nižja, ogroža zdravje!

Zanimivo je vedeti da porabijo skeletne mišice okrog 50% energije če človek počiva in da porabijo kar 90% energije pri fizični aktivnosti, pri čemer osnovna energija prihaja iz maščobnih kislin in ketonskih teles, kar je v bistvu eden izmed načinov distribucije energije v procesu razgradnje maščobnih kislin. Ko ketonska telesa (acetoacetat, beta-hidroxibutirat in aceton) prispejo na cilj, se pretvorijo v energijo.

V članku o maščobah omega 3 sem omenil da ni tako kot so nas učili glede maščob, da maščoba ni slaba, razen trans maščob (tudi maščob živalskega izvora - če bi jih jedli v surovi obliki kot sta na primer sushi, seviche, oboje sem nekajkrat poskusil tudi sam, niso škodljive), katere so pač rezultat delovanja kreativnega, intelektualnega človeka.

V optimalnem načinu prehranjevanja razumemo da so "dobre maščobe" mononasičene in polinasičene in da jih telo nujno potrebuje za izvajanje svojih bioloških funkcij. Viri naravnih, surovih maščob so torej v avokadu, tudi oreščkih, lešnikih, semenih, za solate pa lahko – če želimo - uporabimo tudi deviško stisnjeno olivno olje ali bučno olje.

Tako imenovane "slabe maščobe" pa v optimalni prehrani niso dosegljive, saj tisti ki sledimo sistem naravne znanosti o zdravju – naravne higiene ne uživamo hrane kot na primer meso, maslo, sir, pa margarina, sladoledi in ne pečemo ne-hrane na oljih (kuhajoči vegetarijanci - vegani pa počnejo tudi to).

Ponavljam, nič ni narobe z naravnimi maščobami (2), naravne maščobe ne povzročajo raka. Maščobe v avokadu, oreščkih, lešnikih, semenih, v deviškem hladno stiskanem olivnem olju pa so naravne, zdravju koristne maščobe (3), vse v moderirani količini, seveda.
Naravna znanost ozdravju - naravna higiena odsvetuje uporabo celo hladno stiskanih olj, če pa ga boste občasno dodali mešani solati, ne bo nič narobe! Nikakor pa ne priporočam uporabo olj za raznovrstne "terapije" kot to počnejo razni alternativci!

Skorajda vsa hrana vsebuje maščobe, kar dokazuje pomembnost maščob za zdravo življenje. Maščoba zagotavlja veliko energije, hkrati pa tudi skladišče zanjo, je pomemben del celičnih membran katere urejajo in filtrirajo kaj pride v celice in kar se iz njih izloči.

Holesterol pa je izhodišče katerega telo uporabi za izdelavo estrogena, testosterona, vitamina D, karotenoidov in drugih ključnih sestavin za delovanje organizma in pa transport vitaminov A, D, E in K po krvnem obtoku do vsake celice. Maščobo potrebujemo za energijo in za stabiliziranje glukoze v krvi (preprečuje sladkorno bolezen).

Maščobe in holesterol niso topni v vodi, zato telo elegantno reši problem tako, da jih pretvori v majhne dele prekrite z beljakovinami, katere poznamo pod imenom lipoproteini, ki se lahko mešajo s krvjo in po njej potujejo. Najbolj pomembni so trigliceridi, LDL (Low Density Lipoproteins) in HDL (High Density Lipoproteins).

Lipoproteini z majhno gostoto (LDL) raznašajo holesterol iz jeter na druge dele telesa. Celice iz teh delcev absorbirajo maščobe in holesterol. Ko je preveč LDL holesterola v krvi, ti delci tvorijo depozit v stenah koronarnih arterij in drugih arterij vsem telesu. Takšni nanosi se imenujejo obloge katere zožijo arterije in omejijo pretok krvi in zato nastane povišan krvni tlak. Ko se takšna obloga odtrga in loči od arterije, lahko povzroči srčni infarkt ali možgansko kap. Zaradi tega se LDL holesterol pogosto omenja kot škodljiva maščoba - holesterol.

Kot vemo organizem sam sintetizira ves holesterol potreben za normalne funkcije, vsejedi - kuhajoči ljudje pa ga ekstremno vnašajo še s hrano živalskega izvora in od tod izvirajo vsi razlogi za skrb. V surovem, presnem, optimalnem načinu prehranjevanja ti ni potrebno biti zaskrbljen/a glede »slabega« holesterola!
Še enkrat: najbolj pomembne maščobe katere se transportirajo po krvnem obroku kot lipoproteini so torej LDL, HDL in trigliceridi.

LDL je tisti ki transportira holesterol iz jeter po telesu, je torejholesterol in ne more biti škodljiv dokler se prehranjujemo optimalno, saj ga proizvajajo sama jetra toliko, kot ga organizem potrebuje za optimalno delovanje. Celice nato absorbirajo takšne lipoproteine in iz njih vsrkajo maščobo in holesterol. Samo v primeru da je preveč LDL katerega lahko imenujemo kar holesterol v krvnem obtoku, lahko lipoproteini začno tvoriti obloge v arterijah, v celotnem ožilju. Za nas ki se prehranjujemo s hrano za katero smo biološko najbolj prilagojeni, je skrb o povečani vrednosti holesterola odveč.

HDL – lipoproteini visoke gostote imajo nalogo odstranjevati holesterol iz krvnega obtoka in arterij in ga transportirajo nazaj v jetrne depozite in LDL je vedno omenjen kot slab, kot odpadek, čeprav vemo da je izredno pomemben za delovanje organizma.
Vse mogoče strategije o zmanjšanju LDL in holesterola nasploh o katerih so se razpisali raznovrstni piflarski »doktor[ji]« (ki bi po logiki morali biti plačani od Facebooka, ne od aktualnega delodajalca, saj večino svojega že itak neproduktivnega - vendar po piramidni shemi odlično plačanega "delovnega časa" preživi[jo] tam, potem pa še preostanek dneva doma: Facebook - my life..., kar je čisti intelektualni parazitizem na ramenih davkoplačevalcev) so bolj ali manj neuspešne, v popolnosti pa odpadejo pri tistih, ki se prehranjujemo na optimalen način.

Da bi bolje razumel/a zavajajoč vpliv nizko maščobne diete ki je izražen v statistiki za ZDA - za Slovenijo namreč nisem našel podatka, zato povzemam podatke za ZDA, kateri so zajeli "vsejedo" - kuhajočo, procesirano hrano jedočo populacijo.
V 70-tih prejšnjega stoletja so severno Američani bili dodobra oskrbljeni z maščobami, mastjo, olji (podobno je zelo verjetno bilo tudi v Sloveniji) z okrog 45% vseh kalorij, okrog 13 %odraslih je bilo debelih (11), imeli so 1% sladkorne bolezni tipa 2 in pa probleme s telesno maso (12 in 13).

V današnjem času severno Američani vnašajo veliko manj maščob v obliki olja in maščob iz katerih dobijo kakšnih 33% kalorij (14), ampak je še vedno 34% odraslih debelih in kar 11% ima sladkorno bolezen tipa 2 (15 in 16).

Zakaj torej večina populacije ne shujša in ni bolj zdrava ter bolj vitka, kot je bila prej, na tako imenovani »običajni maščobni dieti«?

Problem je v tem, da so ljudje sicer zmanjšali vnos maščob in olj, začeli pa so vnašati nizko maščobne produkte, trans nizko maščobne produkte ki se prav tako skladiščijo v telesu, dodali so visoko kalorične oblike ne-hrane kot so slaščice in pa škodljive žitarice, kruh, riž, krompir, cola pijače v katerih je veliko sladkorja te ogljikove hidrate pa organizem prebavi zelo hitro, kar drastično poviša koncentracijo sladkorja v krvi in hkrati insulina. Čez čas ogljikovi hidrati takšnega tipa povzročijo povišan nivo toksikoze, bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen bolj, kot bi ljudje bili na visoko maščobni prehrani (16 in 18).

Kar v resnici šteje je na kakšen način se prehranjujemo, ne kot govorijo sistemsko izobraženi strokovnjaki: »Kolikšen je tvoj dnevni vnos hrane, maščob v kalorijah«, kar pa pri optimalnem načinu hranjenja sploh ne šteje. Nas, znanstvenike življenja "kurilna vrednost hrane" ne zanima!

Dobre maščobe

"Dobre maščobe" so tiste ki vzdržujejo in izboljšujejo koncentracijo holesterola, preprečujejo oziroma ne povzročajo vnetnih stanj, stabilizirajo srčni ritem, imenujemo jihnenasičene maščobe, najdemo pa jih v rastlinah, oreščki in semena in jih definiramo kot dve vrsti: mononenasičene maščobe in polinenasičene maščobe. Prve najdemo v olivah, avokadu, oreščkih, sezamovem semenu in bučnih semenih (bučnicah), druge pa v lanenem semenu, lanenem semenu, lešnikih; slednje so tako imenovane omega 3 maščobne kisline.

Torej, v moderirani količini so avokado, oreščki, semena (zlasti laneno seme) del optimalnega načina prehranjevanja.

Slabe maščobe

"Slabe maščobe" so tako imenovane trans maščobne kisline katere v obilici najdemo v mesu, mleku, pecivu, pečenem krompirčku(pomfrit), margarini.Na

Norveškem konzumirajo od 8 do 15 gramov na dan (4), maščobni depozit v povprečnem državljanu ZDA že znaša 4,7% trans maščob (5), medtem ko v Evropi prednjačijo Nizozemci, pri katerih znaša depozit trans maščobnih kislin 2,4%. Človeško telo ni biološko prilagojeno za uporabo trans maščob, zato je bolje da se ne hranimo z njimi (velja tudi za kuhajoče vegane), saj povzročajo kardiovaskularne bolezni in raka na dojkah.

Na Tajskem kjer sem živel nekaj časa dnevni vnos maščob v hrani - po podatkih

Nutrition Division, Department of Health, Ministry of Public Health - znaša: 45 g (21, 22), kar je čisto krasna, normalna naravna vrednost.

Če pa preračunavamo odstotke vnosa maščob glede na "kurilno vrednost hrane", ugotovimo da je dnevni vnos maščob v višini25,4%.

Kitajci, prebivalci pokrajine Tuoli na severo-zahodu Kitajske pojedo celo 45% maščob (in kar 134 g beljakovin živalskega izvora), kar znese okrog 95 g maščob dnevno, kar je enkrat več kot na Tajskem.

Kontraverzni "doktor" Campbell v svoji knjigi "China Study" poroča, da so vsi ljudje pokrajine Tuoli zelo zdravi z nizko stopnjo raka in kardio-vaskularnih bolezni, torej bolj zdravi kot tisti ki so "skoraj vegani".