PRIJATELJSTVO

Alois Kolar, B.HSc., diplomirani praktik Naravne znanosti o zdravju, Neodvisni raziskovalec (Bachelor of Hygienic Sciences, Independent Researcher)

Prijateljstvo je najbolj plemenito in skromno čustvo, raste pod okriljem nesebičnosti. Hrani se z dajanjem in cveti z razumevanjem. Mesto prijateljstva je poleg ljubezni, saj prijateljstvo je… ljubezen. Samo karakterno dobri in pošteni imajo resnično majhno število pravih prijateljev, saj prijateljstvo ne dopušča nobenih izračunov, senc, hinavščine in podtikanja – spletkarjenja ter diskvalifikacij.

»Ljudje« smo po naravi socialna bitja, saj za svojo srečo potrebujemo tudi druge. Ni dovolj, da imamo bogastvo ali da dosežemo vse, kar smo si zadali doseči profesionalno in družbeno, če tega nimamo s kom deliti; prijatelj/prijateljica je torej najlepše darilo, ki ga v življenju lahko imamo. Vsakdo izmed nas potrebuje nekoga ki mu lahko zaupa, nekoga, ki lahko pokliče ko se nam zgodijo najlepše stvari, pokliče, kadar življenje postane zelo težko, nekoga, s katerim lahko delimo dobro knjigo, gremo skupaj na fitness, na kolesarsko turo, na pijačo, na kosilo ali večerjo, na plažo ali preprosto poslušamo skupaj dobro glasbo.

Prijateljstvo je pravzaprav nekakšno zatočišče proti viharjem življenja, vendar se ne more razviti brez obojestranske karakterne privlačnosti, poštenosti, spoštovanja in stabilnosti.

Na tehničen način lahko opišemo prijateljstvo kot aktiven odnos med dvema ali več osebami in je ena od najboljših medsebojnih relacij na različnih nivojih, katere človeštvo ima. Prijateljstvo je ena izmed najbolj simpatičnih medsebojnih relacij, vendar je zanj potrebno tudi nekaj postoriti. Ni le dovolj reči, da je pač nekdo prijatelj - prijateljica tega in onega - na tak način se ne zgodi absolutno nič!

Prijateljstvo je v bistvu poglobljeno zanimanje za neko drugo osebo, posvetimo ji naš čas ki ga potrebuje, vedeti o njej, kako se počuti, kakšne so njene sanje, želje, hotenja in kako ji lahko pri tem pomagamo. Je skrb in zaobljuba na osnovi močnih čustev na osnovi njenih potreb, kar pomeni to osebo tudi pozorno poslušati, ne samo neprestano govoriti o sebi in neprestano skrbeti za lastne interese.

Prijateljstvo je mogoče opredeliti na več načinov. Dejansko so nekatera prijateljstva edinstvena in kljubujejo kakršni koli obliki opredelitve. Kljub temu se večina ljudi strinja, da je prijateljstvo odnos, ki pomeni medsebojno spoštovanje in naklonjenost med posamezniki, posameznicami. Tako se lahko prijatelji združijo na zelo različne načine. Včasih so ljudje prijatelji s kolegi iz službe, drugi pa svoje prijateljske skupine raje držijo stran od službe in poklicnih situacij. Nekateri ljudje radi ohranjajo ohlapne asociacije s prijatelji, drugi pa bodo želeli vsakodnevno komunicirati s prijatelji. Skupnost med vsemi temi oblikami odnosov je medsebojno prijateljstvo in spoštovanje, tudi če se prijatelji tu in tam morda celo ne strinjamo.

Ko se iskreno vprašamo, katera oseba v našem življenju nam največ pomeni, pogosto ugotovimo, da so to tisti, ki so se namesto svetovanja, rešitev ali zdravil raje odločili deliti svojo bolečino in se dotakniti ran z dušo, s toplo in nežno roko. Prijatelj/ica, ki lahko v trenutku obupa ali zmede molči z nami, ko lahko ostane z nami v žalosti, ko lahko prenaša nerazumljeno in se z nami sooči z resničnostjo naše nemoči, to je prijatelj/ica, ki mu/ji je mar!

Prijateljstvo je ljubezen; dobro, prijateljstvo je lahko na neki točki celo več kot ljubezen, je nadgradnja ljubezni, saj ljubezen brez prijateljstva po mojem mnenju na daljši rok ne more obstajati, je čustvo naklonjenosti, v razmerju pa močno čustvo naklonjenosti, predanosti. Res pravo prijateljstvo pomeni, da je nekdo v primeru potrebe pripravljen dati tudi svoje življenje za svojo prijateljico, prijatelja in zaradi tega je pravo prijateljstvo med ljudmi trajno najlepši medsebojni odnos. Žal tudi zelo, zelo redek…

Dobra prijateljica, prijatelj sta vredna več kot vse ostalo.

Kadar lahko rečemo: „Ona je prijateljica moje duše“, ali: „On je prijatelj moje duše“ pomeni, da bi v resnici bili pripravljeni umreti zanjo ali zanj v primeru potrebe; takrat nas čisto tanka, nevidna črta loči od tako imenovane ljubezni - če je spol adekvaten (brez pravil prijateljstva je «ljubezen» le igra hormonov, avantura, dobra ali slaba, nič več kot to). Torej, prijateljstvo in ljubezen skupaj pa sta neuničljivi!

Z dobro prijateljico, prijateljem delimo naše ideale, naše želje, uspehe, poraze, vse...

Povej mi, s kom si ti najprej želiš deliti srečni dogodek, ki se ti je zgodil?

Če v tvoji ljubezni nekaj ne gre dobro, kdo te lahko čuti najbolje?

Če pri študiju nekaj ne gre v želeno smer, kdo te lahko čuti najbolje?

Če tvoj zakon ni več, kot bi bilo želeno da bi bil, kdo te lahko čuti najbolje?

Če sosedski odnosi (predvsem, kadar gre za najemniška stanovanja) niso kot bi morali biti zaradi sosedovih obrekovanj, laži, zlobe, kdo te lahko čuti najbolje?

Kadar se zrušiš pod težo življenjskih bremen, kdo ti bo pomagal vstati?

Kadar se počutiš sama, sam, kdo te lahko čuti najbolje?

Imaš prav, to je tvoja prijateljica, prijatelj, na bazi iskrenosti, poštenosti, dobrote. Ona, on te čuti najbolje...

Ko dve osebi popolnoma zaupata ena drugi, lahko relacija raste na najvišji možni nivo in obe osebi skupaj osvajata višine prijateljstva.

Ko sem bil otrok, mi je mati velikokrat dejala: "Pazi s kom se družiš zato, ker boš postal takšen kot so tvoji 'prijatelji'! S kom vse si se družil danes?" In potem še za nameček: "Povej mi s kom se družiš in povem ti, kakšen človek si oziroma kakšen boš postal..." Kako zelo prav je imela!

Vsekakor pa se ti bo dogajalo tudi tole: takrat, ko te tvoji prijatelji potrebujejo, bo harmonija čudovita, v primeru, da boš kasneje ti potreboval/a njih, torej tistim, ko si nekoč nesebično pomagal/a, morda imel/a čudovito priložnost celo rešiti življenje, oni ne bodo imeli več časa zate, ko boš - boste v stiski, ti - vam ne bodo pomagali. Pomagali pa ti - vam bodo tisti, ki do takrat niso nikoli bili tvoji - vaši prijatelji.

Vendar ne bodi žalosten/žalostna, bodi srečen/srečna da «prijatelji» niso več tvoji prijatelji - kajti, če imaš takšne prijatelje, sovražnikov sploh ne potrebuješ!

Tudi dokaj tesna prijateljstva lahko sčasoma zbledijo, izginejo, celo takšna, ki so trajala leta, celo desetletja - in to vse zaradi prastarih čustev, starih toliko kot je “človeštvo”: ljubosumja, zaradi zavisti - posledično zaradi sovraštva. Pa vendar ne skrbite, v vaš krog prijateljev vstopajo novi potencialni prijatelji in nekateri izmed “vstopajočih” to tudi postanejo - takšno pač je življenje na našem Planetu, Planetu pol-opic…

Kako pa se obnese prijateljstvo s starejšimi osebami? Imajo vendar ogromen spekter znanja, skozi življenje nabranih izkušenj, učili so se iz tujih in lastnih napak, kako je s tem? Starejši ljudje so ponavadi bolj tolerantni, razumevajoči, potrpežljivi, kajne? Žal pa je precejšen procentualni del takšnih, ki vam utegnejo narediti veliko škode zaradi informacij, katere ste jim slepo zaupali - takšne lahko imenujemo kar “stare barabe”, ne glede na spol!

“Stare barabe” so podaljšek mladih barab in so lahko še bolj nevarne in škodljive kot takrat v mladosti (ko so bile še mlade - kar velja tudi za aktualne, mlade brezkoristne intelektualce), so fizično manj - verbalno pa precej bolj nasilne, skozi celotno obdobje življenja so se naučile izvrstno manipulirat, obrekovat, izvajat hinavščino, neprestano so na preži, opazujejo ter spletkarijo, vnaprej deskriditirajo - zavistne in zlobne kot so škodujejo vsakomur, ki bi po njihovem bolnem prepričanju morebiti utegnil/a ogrožati njihovo - po navadi borno sposobnost logičnega razmišljanja, znanja, integriteto: status, domnevni ugled - družbeni ali nekdanji poklicni, če so že v pokoju. Zdi se, kot da jih lastno življenje sploh ne zanima več, samo še dogajanja v življenju drugih “ljudi”…

Čas je zelo pomemben faktor v našem življenju, ki sicer traja le nekaj Zemeljskih desetletij. Zagotovo je najdragocenejša, najpomembnejša stvar na našem Planetu pol-opic. Ampak, zakaj je čas tako dragocen? Odgovor je v njegovi inherentni končnosti. Za razliko od materialnih dobrin, ki jih je mogoče nenehno nabirati, kopičiti, je čas vedno izčrpavajoč vir. Ko je nek trenutek minil, je za vedno izginil, nikoli ga ni mogoče obnoviti ali podoživeti. Ta temeljna resnica o času podpira njegovo vrednost in nujnost, s katero bi morali pristopiti k življenju.

Čas je merilo našega obstoja ki beleži našo osebno zgodovino. Vsaka sekunda, ki mine, je dokaz našega bitja, naših odločitev in našega vpliva na svet, ki je lahko pozitiven ali negativen.

Ljudje dajemo prednost različnim vidikom življenja, zato se pristnost, samozavest, prijateljstvo in družina pogosto pojavljajo kot univerzalne vrednote, katere so neločljivo povezane s tem, kako razporejamo naš čas. Biti zvest samemu sebi, graditi samozavest, kariero, gojiti in vzpostavljati nova prijateljstva in negovati družinske trenutke zahtevajo naš čas in pozornost, ponujajo pa nagrade – pa tudi razočaranja, ki so neizmerna in trajna.

Izkušnje, ki oblikujejo naš značaj in spomine: ljubezen, čast in trenutki, ki jih delimo z ljubljenimi so neprecenljivi. Predstavljajo jedro tega, kar pomeni živeti bogato in smiselno življenje...

24 ur časa dnevno vedno ustvarja notranji boj, vojno v naših srcih, med našimi obveznostmi, željami in sanjami. To nas prisili, da se težko odločamo o razporeditvi našega najdragocenejšega vira, to je čas. Pametno preživljanje časa pomeni ravnovesje med iskanjem ambicij, delom in uživanjem v ljubezni in prijateljevanju - s pravimi prijatelji, seveda - za tiste druge je škoda našega časa! Tu pa se vse začne ali konča celo prej, preden je prijateljstvo z nekom sploh imelo možnost zaživeti. Zato pazite, da boste ta dragoceni čas preživljali s pravimi prijatelji! Življenje na tem Planetu je namreč precej kratko, le nekaj “zemeljskih” desetletij traja…

In kako lahko (prvič skupaj) v novi družbi ugotovite, kdo izmed “starejših” ali mlajših (mladih) je dober ali slab kandidat/ka za prijatelja? Navrzite nekaj “fascinantnih informacij” iz svojega življenja, v katerih naj bo samo delček resnice, nato počakajte, kaj se bo zgodilo. V prvem srečanju vedno odgovarjajte z veliko delnih resnic! (1)*

Nekateri (toksične osebnosti) bodo še isti dan sprožili pravo “vojno” proti vam in takrat boste videli (če pa boste, ste -Bog ne daj- preverjali kakšnega “doktorja/doktorico”, pa ne bo pustil/a niti pol odstotka možnosti že zaradi neprestanega, dolgoletnega brutalno-egocentričnega-avtoritarnega pristopa do svojih 'klientov', da vam ne bi škodoval/a - vas obrekoval/a “do kosti”. Njihov intelektualni domet je zelo nizek, so daleč prešolani, slabo pod educirani!). Pri vaših znancih & prijateljih bo zvonil telefon, v telefonskih pogovorih pa bodo izvedeli tiste “delno resnične informacije - pa seveda vse neresnične (katere naj bi razumna testna oseba obdržala samo zase”), katere ste namenoma «zaupali» samo določeni, testirani potencialni stari (ali pa mladi) toksični barabi - ne glede na spol!

Moj nasvet za vas je: “Starih toksičnih barab se pazite še bolj kot mladih! Kdorkoli izmed potencialnih kandidatov za prijatelja/prijateljico naredi to, njega/njo takoj črtajte iz seznama želja morebitnih bodočih prijateljev, morda celo ljubimcev, škoda je celo pozdrava zanj/zanjo na ulici. Če vas je 'izdal/a zdaj', vas bo tudi v prihodnje! Takšne karakterne pokveke lahko v nekoliko bolj zapletenih družbenih okoliščinah kot so na primer tu, na 'Južni Polobli' dokaj hitro izgubijo svoje življenje - za izdajo se vedno plača najvišja možna cena - brez sodnega postopka, takoj: z življenjem!”

Hm, to morda niti ni tako slaba opcija, dobrim ljudem bi bilo tako prihranjeno veliko zaskrbljenosti, razočaranj, problemov, jeze, morda celo izgube lastnega življenja… (2)*

Pa poglejmo še «znanstveno plat», raziskovanja, popolnoma zgrešena medicinska «znanost» (junk-science), v službi, pa takšni «prijatelji» v politiki. Saj, če teh «prijateljskih» diskreditirajočih spletkarjev ne bi bilo, ne bi bilo osebnih razočaranj, medsebojni odnosi v službi in soseščini bi bili normalni, v redu - ne bi bilo poklicnih problemov. In če takšnih - v glavnem brezkoristnih intelektualcev (mimogrede: če takšnih služb ne bi bilo, jih ne bi nihče pogrešal) ne bi bilo v politiki, ne bi bilo vojn! No, to pa je že lahko tema za prihodnjič…

Z ljudmi ki se prehranjujejo ekscesno (veliko mesa, mleka, sira, kave, alkohola, tobaka, kemično-farmacevtskih drog, «rekreacijskih - uličnih» drog - z močno toksificiranimi ljudmi) prijateljstvo itak ni mogoče!

“Starogrški filozof Aristotel” - zelo verjetno je bil Sloven-ec, namreč nič «Grškega» ni opaziti na njegovem kipu (384 p.n.št.), je nekoč dejal: „Pravi prijatelji so varno zavetje.“

Torej, tisti, samo tisti, ki opazijo burjo v tvojih očeh, tihost tvojega glasu in težo v tvojem srcu, samo takšne moraš spustiti v svoj krog prijateljev!

Zato danes in vse dni razmišljaj o čem govoriš in s kom govoriš ter govori o čemer misliš, ne zapravljaj dragocenega časa svojega življenja (za raznovrstne manipulacije, za spletkarjenje, hinavščino, širjenju laži, ljubosumje, zavist, egoizem, zlobo, za sovraštvo, za nizke udarce) z ljudmi, ki imajo takšne lastnosti; takšni ljudje te niso vredni ne glede na njihovo izobrazbo, starost, spol. - niso vredni niti tvojega časa.

Nikoli!

Jaz za vse v oklepaju našteto nimam časa. Če pa je bil zgoraj opisani “preizkus negativen”, pa že v samem štartu ne.

Kadar dobite povabilo na kakšno večerno prireditev, za kakšno predavanje, na srečanje z ljudmi kateri so vam bili predstavljeni kot “zanimivi, izvrstni ljudje” s katerimi naj bi bilo vredno spoznati se, družiti se z njimi, celo prijateljevati, bodite radovedni - če imate le čas ne odklonite povabila, morda pa se tam v kakšni “školjki” vendarle skriva biser. Pojdite tja, kmalu boste ocenili če je vredno ostati v novo predstavljeni družbi na prireditvi, predavanju, srečanju ali je za vas bolje, da nadaljujete s svojimi že pred povabilom načrtovanimi ali običajnimi aktivnostmi dneva nekje drugje, s svojo ljubeznijo, z drugimi sorodnimi dušami - ljudmi, z že uveljavljenimi prijatelji, v športni aktivnosti. Vseeno, vljudno ostanite z njimi kakšnih 15-20 minut, morda naredite še Test z nekaj navrženimi delnimi resnicami (1)*, nato se vljudno opravičite in pojdite po svojih poteh. Rezultate Testa (1)* boste zagotovo “prejeli” najkasneje dva ali tri dni po obisku prireditve, predavanja ali srečanju… 😉

Resnično, za ljudi ki vas niso vredni, ne izgubljajte dragocenega časa vašega življenja, samo nekaj desetin zemeljskih let traja. Nikoli! O, nunca más!

No, potem je tu še preljuba «prijateljska» soseska, ruralna ali urbana, povsod po svetu zelo pisano obarvana, spodaj opisani «akterji» prijateljstva nastopajo skorajda v vsaki soseski - soseščini, zlasti na ruralnem območju kjer si ljudje vzamejo neprimerno več časa za “obiranje”, spletkarjenje, zlasti tisti z dna družbene lestvice... Nekateri zakonski možje ki so pijani vsaj enkrat dnevno (seveda so prav oni glavni na vasi, se neprestano nažirajo - požrejo in zlijejo vase vse kar vidijo (to se lepo odraža že po zunanjem videzu njihovih obilno razvitih «prebavnih organov in špeha»), če so že v delovnem razmerju so neprestano v bolniškem staležu, njihove hčere z nezakonskimi otroki so leta in leta prisesane na socialne institucije (adkevatne institucije v Sloveniji so Centri za Socialno Delo), parazitsko naravnane delomrznice, velikokrat pijane, drogirane, tatice, lažnivke (kot njihovi hinavski, lažnivi, večno pijani, prav tako parazitski očetje, od katerih so se vsega slabega tudi naučile) skorajda brez etičnih, humanih norm; žene - nekatere med njimi zelo skrbne in delovne so kupile stanovanja, zgradile hiše - žene takšnih pijancev in matere takšnih hčera - včasih tudi sinov - pa vse to zares nerazumno, stoično prenašajo - še financirajo jih, samo da “imajo neko varljivo, zanje še znosno obliko miru”, da bi v ohranjale “družino“,

medtem ko se neka druga skupina zakonskih žena vzporedno z družino in večno pijanimi možmi občasno ali redno ukvarja še s prastaro “obrtjo“, tako - največkrat zaradi skritih želja po zapeljevanju, tudi strasti, ne toliko zaradi ekstra zasluženega denarja. Tudi ta skupina žensk je neprestano v bolniškem staležu. Moralizirati, obsojati druge pa navkljub temu dejstvu znajo in to zelo hudo - kot da bi one bile «device»!

In prav lahko se zgodi, da boste postali na osnovi Optimalnega življenjskega sloga živeči «moteči zanje», namreč, nehote jim «nastavljate ogledalo», zato vas utegnejo takšni toksični primerki kritizirati, celo poskusiti izločevati (bolj kot je skupnost primitivna, močnejši je “čredni nagon” in z njim «sindrom hijen»), morda boste nekega dne od nekoga posredno izvedeli, da oni sploh ne govorijo z vami, čeprav že več let ali pa sploh nikoli niste imeli nikakršnih stikov z njimi!

Če vas bodo kritizirali, lagali o vas, vas napadali, vedite, da ste superiorni vi ki živite zdrav življenjski slog: postavni, trenirani, lepi, vitalni v odlični formi, zdravi, prijazni, izobraženi, sposobni za življenje (ne paraziti), pošteni in srečni, ne oni - prežrti, pogostokrat dnevno naliti do roba in čez, drogirani, pogosto večkrat prevarani, nesrečni zakonski možje - maridos casados borrachos, engañados infelices (velja tudi za nekatere velikokrat pijane, drogirane, lažnive, nesrečne ženske) in zato še bolj toksični, zlobni in lažnivi - paraziti!

V urbanem področju je tega pravzaprav manj, ljudje se več ukvarjajo sami s sabo kot na ruralnem področju, zato utegne biti življenje glede prej opisanih dogajanj v urbanem področju - mestu, za vas “manj naporno”.

Konec koncev pa, družbene in družabne navade prežrtih, prepitih, drogiranih, zavistnih in zlobnih pol-opic obeh spolov se po dveh tisočletjih niso kaj dosti spremenile - tudi Pitagoro so neprestano napadali, zato se je pred podobnimi raje umaknil na Metapont.

Da ne pozabim: imamo še eno precenjeno skupino “prijateljev” in znancev. Ko bodo “prijatelji” ali znanci iz te skupine videli da ste srečni, bodo takoj začeli govoriti drugim ljudem, kaj ste naredili leta 1970… Ko vas nekdo enkrat izda, vas bo izdal še desetkrat, stokrat ali tisočkrat. Ni vam potrebno popiti celega Jadranskega morja, da bi ugotovili da je slano, kajne?

Če pa se nekdo izmed že uveljavljenih celo desetletja “starih prijateljev”, morda ljubimcev ali zakoncev po lastni neumnosti odloči oditi iz vašega življenja, ravnajte modro tako, da njo/njega preprosto izpustite; izpustiti tiste, ki se odločijo za odhod - verjemite mi, je zagotovo tudi vaša najboljša možna odločitev!

V vaše življenje bodo ljudje prihajali in odhajali, toda oseba v ogledalu bo vedno tam, do konca. Torej, bodite dobri, pošteni do sebe...

Pero, si eres buena, bueno, de verdad, si quiero estar tu amigo...

Priloga

(1)* - (2)* Ta “psihološki trik” so nam predstavili psihologi neke organizacije, ki je za določeno skupino slušateljev organizirala izobraževanje…

Medellín, Departamento de Antioquia - Colombia, 25.04.2008.

Na moji tedanji spletni strani: www.naturalhygiene.ca je bil prispevek prvič objavljen 25.04.2008. in po opustitvi te spletne strani 25.02.2013 pa je bil prenešen na: blogspot

Dodano 17.01.2020.: Paraziti