ŽIVLJENJSKA ODLOČITEV

Roman Hafner, predsednik Kluba Naravnega zdravja — Club of Natural Health

V novembru 2000 sem moral znova poiskati nujno pomoč v Splošni bolnišnici Celje, kajti v levem predelu prsnega koša sem čutil nevzdržno bolečino, katero je spremljala močna slabost, ta pa je bila omejena na predel pod levo ključnico. Doktor ni ob pregledu ugotovil «nič posebnega», priporočil je le počitek, iz zdravniškega Izvida pa je razvidno, da sem bil »popolnoma zdrav«…

Omenjene težave so se ponavljale in podobna stanja sem pred tem doživljal že trikrat; bolečine v prsnem košu, tresenje, težave s prostato – oteženo in precej pogosto uriniranje, tudi ponoči, prebava je bila katastrofalna (izmenjujoča driska ali zaprtje, spanje izredno slabo, večkratno prebujanje, pozabljivost, nezainteresiranost , nezmožnost praznjenja mehurja, živčna razrvanost, vse slabši medčloveški odnosi in izgubljanje volje do življenja so bile stalnice mojega življenja nekaj zadnjih let, toda vzrok je tičal nekje drugje…

V mladosti sem se ukvarjal z rekreativnim športom predvsem smučanjem, planinarjenjem, tudi kolesaril sem, vendar sem kasneje te aktivnosti opuščal eno za drugo in jih zamenjal s pogostimi obiski v lokalih, kjer smo »modrovali« o življenjskih modrostih ob steklenicah ali »kriglih« piva, špricarjev, viskija, oviti v gost dim cigaret. Skozi določeno obdobje sem se zelo privadil takšnega načina življenja in živeti brez cigaret, kave, alkohola si nisem mogel več predstavljati.

Ob prvih, močneje izraženih težavah, ki sem jih nekako uspel registrirati so bile težave zaradi kajenja, ki so se odražale kot neprenehoma vneto grlo z dihalnimi potmi, še povečano slabost, vročina, ki je običajno trajala kakšen teden; v takšnih tednih nisem več čutil želje po cigaretah in ob slabostih sem se odločil: imel sem še toliko volje, da sem s kajenjem prenehal in odločitev je bila sprejeta novembra 1988 in tudi izvajana. Tega dne sem zmečkal zavojček cigaret, ga odvrgel in nikoli več prižgal nobene cigarete.

Toda zgoraj opisane težave so se navkljub prenehanju kajenja še vedno ponavljale, zlasti takrat, ko sem popil večje količine alkoholnih pijač, predvsem piva in »špricarjev«…

Takšno življenje v »svetu alkoholne omame« je trajalo kakšnih 25 let in je bilo zame NORMALNO, zato si z omenjenimi težavami nisem delal preveč skrbi, toda stanje se je začelo poslabševati, težave so se pojavljale vedno pogosteje, brez alkohola preprosto ni več šlo, dan se je začel z alkoholom in z njim tudi končal. Poleti sem se velikokrat samo sklonil in pot mi je že oblil čelo in obraz, bil je smrdeč, koža je bila posuta z začetki – področji luskavice, vso lasišče je bilo polno izrazito močnega prhljaja, to je včasih videl tudi prijatelj – sledila je »prevzgoja«, za katero pa nisem bil pripravljen. Želel sem si naprej, novo, novo pivo. Ko sem se v poznih popoldanskih ali večernih urah priklatil domov, sem iz hladilnika pojedel vse, kar je bilo v njem, sir, klobase, kumarice v kisu, gorčico, tako zdravo mleko v tetrapaku, česen in čebulo z zdravilnimi lastnostmi, »domače suho mesnate izdelke«, papriko, olive, salame, vsakega nekaj za »zdravo življenje«…zjutraj pa znova popil nekaj »kratkega«, najraje viski (1,5 dl) ali kar steklenico piva; takšna so bila moja jutra…potem pa nadaljeval…

V službi je bilo vedno težje, vedno več napora sem moral vlagati v izpolnjevanje delovnih obveznosti, pred službo in po službi pa hitro, kar se da hitro v najbližji gostinski lokal na steklenico ali krigl piva, vendar nikdar, nikdar se ni končalo pri eni ali enem. Poprečna dnevna količina popitega alkohola je bila vsaj 6 steklenic piva, zjutraj pa viski. Moja odvisnost od alkohola je bila že tako močna, da sem pred vsakim odhodom v Banko, kjer naj bi dvignil denar, moral popiti vsaj eno pivo, da sem se lahko sploh podpisal, roke so se mi namreč tako tresle, da podpisi ali delo brez alkohola ni bilo več mogoče, težave pa so se še stopnjevale in posledice mojega samouničevalnega načina življenja so bile vidne doma, na delovnem mestu, v odnosih do prijateljev, počutil sem se obupno, prijatelj pa mi je vsa leta prigovarjal, naj se že vendar odločim in preneham s tem, sicer mi bodo v kratkem »zaigrali Chopina na pokopališču«, vendar ga jaz ne bom več slišal… Včasih sem res pomislil na to, vendar je bila želja po druženju s pijanci in popivanju močnejša…

Po zadnjih težavah v novembru 2000 sem začel hudo resno razmišljati o možnosti prenehanja pitja in tako je odločitev padla 3. januarja 2001, poklical sem prijatelja, uskladila sva termine in se dogovoril za konzultacijo.

Desetega januarja 2001 sem se oglasil pri prijatelju in mu povedal, da sem končno pripravljen za konzulting o optimalni prehrani in življenjskem slogu, ki naj bi ga živel v bodoče; Alois je moj dober prijatelj že iz mladosti in v tem času je bil že več kot 6 let na surovi – presni prehrani, študiral je v Kanadi, vseskozi pa se ukvarja s športom in stoji za svojimi besedami. Zelo nazorno mi je predstavil razliko med običajnim – imenovanim tudi »normalnim« in pa optimalnim hranjenjem in življenjskim slogom, o nujnosti vpeljave fizikalnega treninga, branju motivacijskih knjig, poslušanju glasbe, o popoldanskem počitku, o spanju, o meditaciji, sprehodih v naravi. Zelo nazorno mi je predstavil slog Naravnega Zdravja – Naravne Higiene kot način življenja, ki zagotavlja zdravje v njegovi najvišji obliki; povedal mi je tudi, da sploh ne bom imel problemov z odvajanjem od alkohola, kajti optimalna prehrana ne povzroča dodatnih odvisnosti, kot to zahteva kuhana, pečena, dušena, konzervirana, začinjena hrana, ki je glavni vzrok odvisnosti vseh vrst dovoljenih in nedovoljenih drog. Sestavil mi je jedilnik in vsaj 2 krat dnevno sva bila v stiku; to se mi zdi izredno pomembno, saj morda brez tega zagotovo ne bi šlo vse tako gladko…

Ta dan, 10 januarja 2001 sem za »kosilo« imel prvič sadni obrok in sicer so bile to pomaranče, ki jih je predme postavil prijatelj; roke so se mi tako tresle, da sem prvo komajda olupil, pri prihodnjih pa mi je pomagal on. Že med daljšo razlaga, ki je trajala kakšni 2 uri in pol, sem se odločil, da bom sprejel optimalen način prehrane, da bom zamenjal svoj dosedanji življenjski slog s slogom Naravnega Zdravja; glede treninga sem se odločil za fitness z utežmi, Alois je raziskal tržišče in mi priporočil večnamensko napravo za trening vseh mišičnih skupin, poklical me je in po službi sva odšla po napravo in jo odpeljala domov. Izdelal je popoln fitness program zame, katerega izvajam ves ta čas – zdaj izvajam že naprednega. Čez nekaj časa sva izbrala tudi primerno kolo in zdaj tudi zelo rad kolesarim.

Trening izvajam 3 krat tedensko, vsak drugi dan, ob nedeljah pa se podam na bližnjo planinsko izletniško točko Bukovica, ne glede na vreme; v dnevih ko ne treniram, kolesarim. Preden odidem v službo, obvezno treniram cca 15 minut in v času kratkega treninga naredim ključne vaje za vse posamezne mišične skupine in že zjutraj se počutim fantastično. Vsem toplo priporočam takšen način vadbe, saj pridete s službo polni energije, razpoloženi in pripravljeni, ne kot drugi, ki za prebujanje potrebujejo (tako kot jaz pred tem) šilce domačega, viskija, pol litra kave, cigarete, piškote, pa vendar pridejo v službo čisto zamorjeni, uničeni…

Pred prehodom na surovo, presno hrano sem tehtal 92 kg, mišice so bile ohlapne, trebuh napihnjen in povešen, bil sem zamaščen, obraz močno zabuhel, toda za zdravnika je bilo to normalno stanje.

Mesečno sem izgubljal poprečno 5 kg telesne teže, ki je predstavljala v glavnem nefunkcionalno, špehasto tkivo in pa tekočino, s katero se je telo obupno prizadevalo nevtralizriati strupe zaradi popolnoma napačnega hranjenja in pitja alkohola. Tako sem v obdobju 5 mesecev shujšal za 22 kg. Hujšanje se je ustavilo pri vrednosti 70 kg, ki je ostala nespremenjena kakšnih 14 dni, p tem pa se je teža začela dvigovati na vrednost 74 – 75 kg in takšno imam tudi sedaj (visok sem 184 cm). Pred tem me je bilo malo strah, da bom preveč shujšal, da bom postal preveč suh, slaboten; prijatelj mi je povedal, da bo telo samo izgradilo tisto telesno težo, za katero je moj organizem biološko programiran in ker imava enako višino, bova imela tudi enako težo…in res je tako. Zdaj vem, da mi ni potrebno proučevati nobenih znanstveno dognanih tabel, kaj vse da moram pojesti, da bom zaužil »priporočeno količino vitaminov, mineralov, beljakovin«, tabel o tem, koliko »moram tehtati«, ni mi potrebno paziti na nivo krvnega sladkorja (čeprav sta oba starša bolehala za izredno hudo obliko sladkorne bolezni), ni mi potrebno paziti na vrednost krvnega tlaka in kar je najpomembnejše: tako super se nisem počutil še nikoli v življenju. Težave s prostato so »čudežno izginile«, izredno močnega prhljaja ni več, otočki luskavice so izginili, spim kot »zdrav dojenček«, trdno, zbujam se spočit in poln energije, depresivnosti, slabosti, živčnosti ni več, roke so popolnoma mirne, znova sem postal moški v pravem pomenu besede, vitek, močan, sposoben za življenje.

Za slog Naravnega Zdravja z optimalno prehrano ni nikoli prepozno, jaz sem se zanj odločil pri zapitih 48 letih. Če imate podobne težave, se preprosto odločite in v Klubu bomo našli rešitev za vaše težave, toda vse boste morali – tako kot jaz – narediti sami, zdravja se ne da kupiti pri «doktorju» ali v lekarni!

Po letu in pol surove presne prehrane in uvedbe sloga Naravnega Zdravja – Naravne Higiene vam priporočam najboljšo literaturo, ki jo morate obvezno prebrati in prebirati ves čas spremembe: gre za knjigo Hoče biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem. Napisal jo je Helmut Wandmaker, AIDS je ozdravljiv (pogovor s Aloisom Kolarjem) – Damjan Likar, Ozdravitev neozdravljivega – Dr. Bob Owen in klubska glasila Znanost Življenja 2002, 2003 in 2004.

Najboljši so mono obroki hrane in zavedajmo se, da sta tako bolezen kot zdravje naša zavestna odločitev…

Roman Hafner, Predsednik Kluba Naravnega Zdravja – Club of Natural Health