LJUBEZEN IN SOVRAŠTVO
Alois Kolar, B.HSc., diplomirani praktik Naravne znanosti o zdravju, Neodvisni raziskovalec (Bachelor of Hygienic Sciences, Independent Researcher)
Ljudje smo sposobni tako neizmerne ljubezni kot tudi silovitega sovraštva, včasih pa se ti občutki prepletajo. Vendar pa obstajajo številni pomembni psihološki, družbeni in celo evolucijski razlogi, zaradi katerih se zdi, da je negativnost v odnosih včasih »glasnejša« ali pogostejša od topline.
Seveda, nikoli vas ne bodo imeli vsi radi, to je nemogoče. To je del življenja in s tem se morate sprijazniti. Prej kot se boste, prej bo vaše življenje bolj znosno.
Toda sovraštvo je precej močna beseda. Sovraštvo je več kot nenaklonjenost ali brezbrižnost. Sovraštvo pomeni, da ima nekdo aktivno negativne občutke do vas.
Zakaj lahko sovraštvo prevaga tehtnico Evolucije in »pristranskost do negativnega«.
Zgodovinsko gledano so bili naši možgani - možgani Pol-opic naravnani na preživetje: prepoznavanje grožnje je pomembnejše od opažanja nečesa pozitivnega. Psihologi to imenujejo »pristranskost do negativnega« (negativity bias): en sam boleč dogodek pusti močnejši vtis kot deset prijaznih dejanj (zato je meditacija tako pomembna). Čeprav je to našim prednikom pomagalo pri izogibanju nevarnosti, so zaradi tega v sodobnih odnosih konflikti videti še posebej boleči. Sovraštvo je v tem kontekstu mehanizem samoobrambe. Ko so ljudje bili napadeni, je bila sposobnost hitrega ločevanja sovražnikov od prijateljev bistvena za preživetje. Vendar pa je večina naših trenutnih groženj zaznav, neresničnih.
Razdelitev na »mi« in »oni«
Skupinska identiteta je močna sila. Z lahkoto se povezujemo na podlagi skupnih značilnosti – narodnosti, vere, političnih prepričanj ali celo najljubšega nogometnega kluba. V trenutku, ko se oblikuje skupina »mi«, skoraj samodejno nastanejo tudi »oni«. In »oni« lahko zlahka postanejo vir tesnobe in razdraženosti. Raziskave kažejo, da lahko celo povsem naključna razvrstitev v skupine okrepi predsodke do »zunanjih«, čeprav so predsodki včasih tudi opravičeni.
Zamera in neizpolnjene potrebe
Pod sovraštvom se pogosto skriva silovita bolečina. Če se “človek” počuti preslišanega, nespoštovanega, izdanega ali prikrajšanega za nekaj bistvenega, jeza postane njegov obrambni mehanizem. To je še posebej izrazito v tesnih odnosih: več čustvenega vložka kot namenimo odnosu, bolj boleče je, če pričakovanja niso izpolnjena. To vodi v paradoksalno dinamiko »ljubezni in sovraštva«. Je pa velikokrat najprej prisotna huda zavist ki vodi najprej v zlobo, nato v sovraštvo.
Kognitivne izkrivljenosti
Drugim ljudem pogosto pripisujemo slabe namene (t. i. temeljna napaka pri pripisovanju vzrokov): namesto da bi pomislili »imel-a je težek dan«, raje pomislimo »namerno mi je nastavil-a past«. To močno poenostavi naš pogled na svet, hkrati pa poveča verjetnost konfliktov.
Družbene norme in kultura
V nekaterih okoljih je izražanje jeze in kritike družbeno sprejemljivo (ali celo zaželeno), medtem ko kazanje ranljivosti in priznavanje potrebe po ljubezni ni. Tako agresija postane »varen«, običajen način medsebojnega komuniciranja.
Mediji in krepitev polarizacije
Sodobni informacijski tokovi pogosto temeljijo na močnih čustvih: škandali, konflikti in drama pritegnejo pozornost. To ustvarja vtis, da je svet bolj sovražen, kot je v resnici. Vendar je povsod prisotna tudi ljubezen – le da je »tišja«. Pomembno je, da vidnosti ne zamenjujemo s pogostostjo. Prijaznost, skrb in empatija so prav tako naraven del “človeške” narave. Z evolucijskega vidika sta bila sodelovanje in medsebojna navezanost za preživetje prav tako ključna kot izogibanje nevarnostim. Dejanja prijaznosti preprosto dojemamo kot nekaj običajnega, zato se nam ne vtisnejo v spomin tako živo.
Navezanost in altruizem
Teorija navezanosti pojasnjuje, da je skrb za bližnje temeljna potreba. Številne oblike ljubezni in podpore nikoli ne pridejo na naslovnice, saj so del vsakdana: starš, ki hrani otroka; mož. ki podpira svojo ženo na vseh področjih in obratno, sodelavec, ki pomaga pri nalogi; soseda, ki nam prisluhne, prijatelj, ki nam pomaga v težkih življenjskih situacijah…
Empatija in prosocialno vedenje
Empatija ne pomeni zgolj »biti prijazen«; pomeni imeti sposobnost razumevanja čustev drugih. Večina ljudi jo premore in prav ona je temelj medsebojne pomoči. Primeri za ponazoritev razlike konflikta v odnosu: partner ne pride pravočasno. Ena oseba pomisli: »Ne spoštuje me; ni mu mar« (kar sproži verižno reakcijo jeze). Druga oseba, ki dogodek razume bolj nevtralno, pa se morda vpraša: »Se je kaj zgodilo? Je vse v redu?«, in s tem konflikt zatre že v kali. Razlika ni v ljudeh samih, temveč v tem, kako si razlagamo dogodke in koliko nam ta medsebojni odnos pomeni.
Odnosi med skupinami
Poskusi kažejo, da sovražnost močno upade, ko se dve konkurenčni skupini soočita s skupno nalogo (na primer popravilom avtobusa nekje v divjini, da lahko vsi odpotujejo naprej). Skupni cilj na novo določi meje tega, kdo spada k »nam«. Kaj pomaga nagniti tehtnico v smeri ljubezni in razumevanja: Gojenje radovednosti namesto obsojanja. Namesto misli »on je slab človek« poskusite z: »Zanima me, kaj se z njim dogaja?« To ne pomeni le opravičevanja slabega vedenja, pomaga pa umiriti čustva.
»Jaz-sporočila«.
Govorite o lastnih občutkih, namesto da druge označujete z nalepkami: »Počutil sem se prizadetega, ko si zamudil; skrbelo me je,« namesto: »Vedno zamujaš in nikoli ne misliš name.«
Iskanje skupnih vrednot
Tudi v burnih prepirih lahko najdete skupno točko: »Obema je v interesu, da projekt uspe,« ali »Obema je zelo mar za otroke.« To znova vzpostavi občutek povezanosti oziroma »nas«. Majhna dejanja prijaznosti.
Raziskave kažejo, da redno izkazovanje pozornosti – na primer pohvala, izraz hvaležnosti ali ponudba pomoči – krepi zaupanje in povečuje odpornost odnosov na konflikte, vendar ne glede na to, kako dobro potekajo vaše družbene interakcije, koliko dosežete ali koliko dobrega vložite v ljudi okrog sebe, boste vedno imeli sovražnike. Precej tragičen vidik življenja se mi zdi je, da nekateri ljudje hudo sovražijo tiste, ki delajo dobro sebi in drugim.
Sovražniki bodo vedno sovražili: prilagam nekaj razlogov, zaradi katerih imate sovražnike. Ta seznam razlogov še zdaleč ni izčrpen, če pa doživljate nepričakovano sovražnost zlasti od ljudi, ki ste jih nekoč ali še vedno imate za “prijatelje”, so to najverjetnejši razlogi da vas - morda tudi prikrito - sovražijo. Torej:
- Izboljšali ste se. Sovražniki sovražijo, ko se ljudje izboljšajo!
- Če ste morda živeli v zakonski zvezi ki je za vas postala neznosna in ste se ločili - izstopili iz te more, 'sovražniki' pa v takšnih zvezah še vedno živijo ker preprosto nimajo poguma izstopiti iz kroga frustriranja, sprenevedanja, pijančevanja in nažiranja, varanja partnerjev in večnih laži, vas bodo zaradi tega hudo kritizirali in sovražili.
- Živite zdravo in ste zdravi, imate lepo, seksi postavo pri petdesetih, ali še hujše zanje: pri 70-desetih...
- Ljudje vas občudujejo tudi zaradi vaših vrednot – standardov življenja, sovražniki tega ne marajo.
- Imate umirjeno, dobro ljubezensko življenje in lepo vam je. Sovražniki so hudo ljubosumni!
- Presegli ste jih skorajda na vseh področjih življenja. Sovražniki ne prenesejo boljših od sebe, sovražijo zmagovalce!
- Ni vam spodletelo. Sovražniki so želeli, da bi vam!
- Razvili ste svoje življenjske potenciale. Sovražniki jih niso, zato vas sovražijo!
- Srečni ste. Sovražniki tega ne marajo, ne prenesejo! Namesto da bi se dvignili na vašo raven, sovražniki raje izgubljajo čas in vas poskušajo povleči na njihovo - svojo raven. Najhitrejši način za pridobivanje sovražnikov (haters) je vaš uspeh in vaša sreča.
- Mati in sestra sovražnosti sta: zavist in zloba.
Najhitrejša rešitev za spopadanje z ljubosumnimi kritiki je preprosta: ignorirajte jih in nadaljujte s tem kar počnete in poskušajte to še izboljšati, kajti, če lahko vaši kritiki neposredno vplivajo na vaše načrte, potem vaši načrti niso dovolj ambiciozni in si niste zaslužili privilegija da bi imeli sovražnike…
Oče mi je pred vsaj 54 leti rekel: »Če hočeš imeti veliko prijateljev, moraš (p)ostati pomanjkljivo izobražen, zavaljeni špehasti požrešnež, neurejen, neuspešen lažnivi impotentni pijanec (simulant in zabušant) ali/in drogeraš – sivi povprečnež, ki za svoj neuspeh krivi vse ostale, uspešne, srečne ljudi!«
To bi bilo v hudo skrajšani obliki vse. Sicer pa bi bilo mogoče o tem napisati knjigo z vsaj 500 stranmi, pa še to ne bi bilo dovolj.
Sovraštvo lahko povzroči več negativnih čustev. Lahko vpliva na osebne in poklicne odnose. Sovraštvo spremeni kemijo v možganih. Stimulira območje v možganih, ki je odgovorno za načrtovanje in izvajanje gibanja. Ta del sproži agresijo, medtem ko se počuti sovražno, da se brani ali napada. To ustvarja tudi prastare odzive "boj ali beg" in poveča raven dveh hormonov: kortizola in adrenalina. Ta dva hormona lahko povzročata povečanje telesne mase, nespečnost, tesnobo, depresijo - stres in v nadaljevanju kronične bolezni. Dolgotrajno sovraštvo sproži Um da poskuša napovedati, kaj lahko sovražena oseba stori kot obrambni mehanizem. To vodi v nadaljnjo tesnobo, nemir, obsesivno razmišljanje in paranojo, kar vpliva na zdravje - v stres, kar vodi v direktno povišano toksikozo organizma, ki je vzrok za razvoj bolezni tudi, če sicer živite Optimalen življenjski slog.
Pazite nase in en na drugega, živite zdrav življenjski slog in ignorirajte “sovražnike”. Vrhunsko zdravje in vitalnost sta osnovni pogoj za srečo - naredite vse da ste srečni. Ko ste srečni, ste tudi zdravi!
Vsem vam želim prekrasno jesen in čim manj “sovražnikov”.
Povezava na večkot 100 prispevkov o NZ - NH: Naravna znanost o zdravju Alois K.
Priloge
Danes, 02.10.2026.