SREČKO
KONČNO SE ODLIČNO POČUTIM - ZDRAV SEM!
Po dolgem razmišljanju sem se odločil, da napišem članek o moji izkušnji prehranjevanja s surovo hrano. Star sem 32 let, doma iz Prekmurja. Težave sem imel s trebušno kislino, ki se je prvič pojavila že v osnovni šoli. Preden sem spremenil prehrano sem moral poseči po RUPORUTU, da sem lajšal težave zaradi želodčne kisline.
Skoraj vsak dan sem vzel dve tableti. Najbolj hudo je bilo ob kakšnem fizičnem naporu, recimo ob igranju tenisa ali nogometa. Ogabna pekoča težava me je dražila po celem trebuhu. Zaradi vsakodnevnih težav sem moral opraviti gastroskopijo - slikanje želodca, v treh letih dvakrat. Zdravniki so mi trdili, da je to od prevelike telesne teže, kar je bilo tudi res. Do 22 leta sem imel okoli 85-90kg, po 23 letu pa krepko prek 90kg ob višini 172cm.
Zadnječase sem se spopadal še z gnojnimi anginami, v letu 2005 se je ponovila kar štirikrat. Pri tem sem seveda po navodilu "zdravnika" jemal »antibiotike«.
Od dneva, ko mi je prijatelj dal v roke literaturo o zdravi prehrani, sem zdravnika obiskal le enkrat zaradi bolečin v hrbtu in še te sem odpravil z vajami. Vaje še naprej redno delam.
Po prvi prebrani literaturi ZNANOST ŽIVLJENJA iz Kluba Naravnega zdravja – Club of Natural Health sem prijatelja vprašal, če ima še kaj takšne literature in potem sem bral in bral in nisem mogel verjeti…
Hvala prijatelju in g. Aloisu Kolarju, Praktiku Naravnega zdravja za izdano literaturo, katera me je rešila vseh težav, še posebej pa gnusnega Ruporut-a. Po nekaj dneh ko nisem dobil mesa vsebe, sem mislil, da bom umrl od lakote. Vzdržal sem v glavi in kar je najpomembnejše vztrajam še naprej in vem, da bom ostal na surovi - optimalni hrani do konca življenja.
Dan začnem s približno z enim litrom surovega, doma pripravljenega sadnega soka. Za kosilo je moja glavna jed solata, včasih tudi sadje. Kuhanega pojem zelo, zelo malo - komajda omembe vredno, saj vsi v družini niso na surovi hrani, celo mi včasih nagajajo. Čez dan se veliko gibljem na svežem zraku ali s sinovoma ali pa na igriščih za tenis. Popoldne pojem nekaj sadja ali pa malo nepraženih oreščkov.
Za večerjo pa pojem veliko skledo solate z avokadom.
Še enkrat lahko samo potrdim, da se zdaj počutim bolj zdravega, svežega, veliko bolj zadovoljnega in srečnega.
Srečko iz Prekmurja
Prekmurje,19. September 2006.
