RAZISKAVA O VAKCINIRANIH OTROCIH IZ LETA 2020

Alois Kolar, B.HSc., diplomirani praktik Naravne znanosti o zdravju, Neodvisni raziskovalec (Bachelor of Hygienic Sciences, Independent Researcher)

Študija iz leta 2020, katera je obsegala 18,400 otrok je pokazala 250% (2.5-krat) večje tveganje za razvoj kroničnega zdravstvenega stanja pri otrocih, ki so bili vakcinirani v otroštvu, v primerjavi z otroci, ki niso bili vakcinirani!

Študija je bila tako «globoko založena», da skoraj nihče ni vedel za njen obstoj – dokler se ni ponovno pojavila na zaslišanju Ameriškega Senata septembra letos in postala središče razprave o varnosti vakcin.

V septembru je študija o vplivu vakciniranja otrok bila vpisana v evidenco na zaslišanju Stalnega pododbora za preiskave Ameriškega senata. Študija, ki je spremljala zdravje 18,400 vakciniranih in nevakciniranih otrok, je obsodilna obtožnica otroškega vakciniranja. In to je študija, ki je skoraj nihče ni videl; založili so jo tako globoko, da jo je našlo le malo ljudi.

Med zaslišanjem je «doktor» Jake Scott študijo opisal kot tako zelo pomanjkljivo, da je senator Richard Blumenthal (demokrat iz Connecticuta) opisal kot študijo, ki je »nobena ugledna revija ne bo in ne bi smela nikoli objaviti«.

Preberite več: Neobjavljena študija Henryja Forda v središču razprave o varnosti cepiv, Detroit Free Press, 25. september 2025

V nadaljevanju «doktor» Scott McLachlan poudari pomanjkljivosti študije, kot trdi dr. Scott: »Mnogi se morda strinjamo, da je bila pomanjkljiva, toda zakaj je pomanjkljiva je zanimivo in dejansko govori o vprašanjih, ki jih odpiramo o tem, kako kronično malomaren in zavajajoč je «doktorski» lobi ki podpira vakciniranje

Po naključju je obsežna raziskava o vakcinah za otroke vendarle ugledala luč sveta

Kazalo

1. Uvod
2. &qNapake"
   1. Cepljeni otroci pogosteje obiskujejo zdravnike
   2. Cepljeni otroci se spremljajo dlje časa
   3. Skupina za cepljenje je bolj raznolika
3. Ugotovitve

Uvod

V zadnjih letih je bilo izvedenih več obsežnih kohortnih študij pediatrov, ki naj bi pokazale povečano zdravstveno breme pri vakciniranih otrocih.

Ena študija, ki je vključevala 3,324 otrok, zelo javno umaknjena a kasneje ponovno vzpostavljena, potem ko se je razkrilo, da ni bilo nič več kot dve manjši numerični ali računski napaki v abstraktnem, je pokazala, da imajo vakcinirani otroci ne le višjo stopnjo pojavnosti vrste zdravstvenih motenj, temveč tudi, da porabijo več zdravstvenih virov (pri obiskih zdravnikov) kot njihovi nevakcinirani vrstniki.

Drug pokazatelj: skoraj 700 otrok, ki se šolajo doma in ugotovili povečano pojavnost pljučnice, vnetij ušes, alergij in nevroloških razvojnih motenj, in sicer do 660 % višjo pri vakciniranih v primerjavi z nevakciniranimi otroki.

Priloženo študijo je izvedel zdravstveni sistem Henryja Forda (»HFHS«) in vključuje več kot 18,400 otrok – razmeroma veliko kohorto za oceno. Če ne drugega, je to obsodilna obtožnica o vakciniranju otrok, ki je (skoraj) nihče še ni videl. Vendar bi jo moral prebrati vsak “doktor” obskurne židovsko Rockefellerjeve medicinske junk-science!

Prenesi «Vpis v slušni zapis Vpliv vakciniranja v otroštvu na kratkoročne in dolgoročne kronične zdravstvene izide pri otrocih: kohortna študija rojstva«; TUKAJ.

HFHS podpira farmacevtska podjetja in vakcine, in če bi študija pokazala, da vakcine delujejo ali so koristne, smo lahko prepričani, da bi to študijo objavili z vseh drogov in medijev na Svetu. Namesto tega ... so jo zakopali tako globoko, da jo je našlo zelo malo ljudi.

Ko so jih ostro očitkovali, da so študijo prikrili, so se višji “doktorji”, odgovorni za HFHS, najprej odločili, da bodo rekli, da njihovo osebje študije sploh ni izvedlo. Nato pa so, ko je bila nedavno predložena ameriškemu senatu, isti višji “doktorji” spremenili stališče in trdili, da je niso objavili, ker je bila pomanjkljiva. Mnogi se morda strinjamo, da je bila pomanjkljiva, toda zakaj je pomanjkljiva, zanimivo je, da dejansko govori o vprašanjih ki jih odpiramo o tem, kako kronično malomaren in zavajajoč je “doktorski” lobi za vakciniranje. Poleg tega, kot boste videli, pomanjkljivosti ne razveljavljajo sklepov, ki jih lahko izpeljemo iz podatkov, tako kot bi vas radi prepričali višji “doktorji” HFHS, ki so zagovorniki vakciniranja in Big Farme.

"Napake"!

Vakcinirani otroci pogosteje obiskujejo “doktorje”

Najprej nam povedo, da je študija močno nagnjena v prid diagnosticiranja vakciniranih otrok. Zakaj? Ker vakcinirani otroci pogosteje obiskujejo “doktorja”. Zakaj pa “doktorja” obiskujejo pogosteje? Ker jih starši sprejmejo kot hišne ljubljenčke, da prejmejo svoje "vakcine". To nam govorijo članki v medijih, ki podpirajo cepljenje in citirajo ljudi, kot je dr. Jake Scott, mora seveda pristransko vplivati na število diagnoz v korist vakciniranih otrok, saj vsak obisk “doktorja” postane priložnost za diagnozo, ki zahteva dražje medicinsko in farmacevtsko navidezno zdravljenje. Ničelna hipoteza pri tem mora zagotovo biti, da starši ki se ne vakcinirajo, tudi ne peljejo svojih otrok k “doktorju”, ko so ti resno bolni.

Toda ta argument je sam po sebi samouresničujoča se prerokba s preobratom, ki ga očitno farmacevtski in nevedni dr. Jake Scott ni mogel videti. Kaj s tem mislim? Razmislite o naslednji trditvi: Vodilni vzrok smrti so “doktorji”! Nato se vprašajte: “Ali je to zato, ker je “doktor” tisti, ki razglasi smrt ali zato, ker je “doktor” tisti, ki navidezno zdravi pacienta, ki umre ne glede na to, ali je “doktor” visoko usposobljen in v tistem trenutku deluje pravilno, ali je farmacevtsko korumpiran ali preprosto malomaren? Na podlagi lastnih izkušenj bi trdil, da bi tudi starši, ki ne vakcinirajo svojih otrok, svojega otroka peljali k “doktorju”, če bi imel katero od resnih zdravstvenih stanj, ocenjenih v študiji HFHS, in podatki študije analizirani z več informacijami, mojo trditev tudi potrjujejo!

Googlova (neuporabna) umetna inteligenca nam pove, da študije po vsej Ameriki poročajo, da je odstotek nevakciniranih otrok v Ameriki med 0.5 % in 1.1 %.

Mislim, da je ta vrednost verjetno precej nizka. Dovolj nizka, da bi bila neverjetna. Politiki, ki podpirajo vakciniranje v Michiganu, ameriški zvezni državi kjer ima sedež HFHS, pretiravajo s številom nevakciniranih mladostnikov, ki znaša nekje med 20 % in 25 % (glej TUKAJ) pri poskusu prepričati več staršev, da ponudijo roke svojih otrok. Michiganska lestvica vakciniranja ki bi jo morali uporabljati politiki, je zmedena, vendar na podlagi podatkov registra za izboljšanje oskrbe v Michiganu (»MCIR«) kaže, da je stopnja vakciniranja v vrtcu in šolski dobi kar 90 % (kar pomeni približno 10 % nevakciniranih), pri povprečenju več naborov podatkov za šolske otroke pa 85 % (kar pomeni približno 15 % nevakciniranih).

S temi številkami v mislih si ogledamo študijo HFHS in ugotovimo, da je 11 % otrok, vključenih v študijo, nevakciniranih – kar je nekoliko več od spodnje meje vrednosti šolskega/vrtčevskega prograima MCIR. To mi pove, da starši, ki se odločijo, da svojih otrok ne bodo vakcinirali niso tako neodgovorni ali nepremišljeni, kot se radi prikazujejo ljudje, kot je “doktor” Jake Scott. Na splošno bolne otroke peljejo k “doktorju” ko so resnično bolni, in ne poskušajo zdraviti pomembnih duševnih, nevroloških, endokrinih ali avtoimunskih motenj doma s poravnavo otrokovih šakr ali homeopatijo.

Vakcinirani otroci se spremljajo dlje časa

Drugič, naročeno nam je, naj študijo zavrnemo, ker so vakcinirane otroke spremljali dlje – dvakrat dlje, kot pravi “doktor” Jake Scott – kot nevakcinirane otroke. Njegov argument je, da se nevrološke razvojne motnje, ki so le en del študije, najpogosteje odkrijejo šele po četrtem letu starosti – in da ne vidimo tistega česar ne iščemo.

Mislim, da “doktorski”možak preveč protestira. Študija sama po sebi je retrospektivna – kar pomeni, da ne »spremljajo pacientov, ko se stvari dogajajo« (tj. prospektivna študija). Namesto tega pregledujejo pacientove zdravstvene kartoteke, da bi videli, kaj se je zgodilo in kaj je bilo v njih zabeleženo v določenem obdobju. V redu..., poglejmo torej kakšno je bilo to določeno obdobje:

Že ob kritičnem branju zasnove študije so bili zdravstveni kartoni vakciniranih in nevakciniranih otrok obravnavani enako…

To velja tudi za definicijo študijske populacije.

Edini del študije, kjer vidimo kakršen koli namig o razliki v dolžini časa, ki so ga udeleženci preživeli, je v razdelku o analizi občutljivosti, kjer avtorji zelo jasno navajajo, da so izvedli ustrezne statistične ukrepe za odpravo razlike, opažene pri nevakciniranih otrocih.

Vendar vas spet prosim, da o tem razmislite širše. Vakcinirani otroci v študiji so imeli v času trajanja študije (do pet let) mediano 18 cepljenj. To pomeni, da bi imel vakciniran otrok, tudi če ne bi imel drugih stikov z zdravstveno službo, kartoteko, ki bi zajemala več pregledov vsako leto večinoma, če ne celo vseh pet let.

Nevakciniran otrok je imel stik z zdravstveno službo le, če ni bil dobro. To pomeni, da nevakciniran otrok po odpustu iz bolnišnice po rojstvu ni nikoli potreboval stikov z zdravstveno službo. To pomeni tudi, da je bistvo argumenta “doktorja” Jakea Scotta v tem, da diskreditira odsotnost več interakcij v zdravstveni kartoteki nevakciniranega otroka tako da za svojo srečo da je zdrav, krivi nevakciniranega otroka. To pomeni, da ima natanko to, kar je študija na splošno ugotovila – veliko manj kroničnih ali resnih zdravstvenih težav!

Ali “doktor” Jake Scott trdi, da je zahteva nevakciniranih otrok po veliko manj obiskih zdravnika, ker se niso vakcinirali v zdravstveni ustanovi ki podpira vakciniranje, zarota slabega spremljanja s strani avtorjev študije? Ali “doktor” namiguje, da avtorji niso pregledali zdravstvenih kartotek za dovolj dolgo obdobje zajemanja? Ali namiguje, da so starši vseh nevakciniranih otrok preprosto umaknili te od tega ponudnika zdravstvene oskrbe v precej večji meri kot vakcinirane? Morda želi “doktor” namigovati da bi imeli otroci, če bi imeli le več očitno nepotrebnih obiskov “doktorja”, tudi podobno visoko stopnjo kroničnih in izčrpavajočih diagnoz?

Mislim, da nas prav ta zadnja trditev približa najbolj očitnemu odgovoru. Če imajo nevakcinirani otroci kot kažejo podatki, veliko manj kroničnih, nevroloških in resnih zdravstvenih težav, bi potrebovali manj zdravstvenih pregledov in bi zato, čeprav bi bili še vedno vpisani v zdravstveno ustanovo ali zavarovani pri njej, imeli veliko daljši presledek med obiski “doktorjev”.

Če obdobje vključitve utemeljite na zadnjem obisku zdravnika, se zdi, da so mnogi nevakcinirani otroci v študijo vključeni veliko krajše obdobje, čeprav v resnici niso nič drugega kot zdravi otroci brez nobenega od naštetih zdravstvenih stanj ki jih iščete. Zato lahko še vedno varno primerjate jabolka z jabolki za celotno petletno obdobje in, oprostite “doktor” Jake Scott, to, kar bi videli, ni študija, ki bi jo ovirali neenaki časi spremljanja. Namesto tega preprosto vidite, da nevakcinirani otroci nimajo toliko zdravstvenih težav kot njihovi vakcinirani vrstniki.

Skupina za vakciniranje je bolj raznolika

Tretjič, čeprav je bil o njem prvi poročan, je “doktor” Jake Scott v svojem zadnjem izdihu trdil da je skupina, ki je prejemala cepljenje zmedena zaradi svoje rasne in druge raznolikosti ter zaradi večjega števila prezgodnjih rojstev in dihalnih stisk.

Ti argumenti so morda nekoliko površinsko privlačni, če pogledamo statistiko – vendar predvsem glede na relativno razmerje tveganja (»RR«) in ne na dejansko tveganje (»AR«). Prezgodnji porod v vakcinirani kohorti (s katero koli vakcino) je bil za 4 % (dejansko) oziroma 300 % (relativno) višji. Podobno je bila dihalna stiska za 3 % (dejansko) oziroma 400 % (relativno) višja. In obstajajo razlike v obeh smereh za etnične skupine. Pomembno je omeniti, da avtorji študije kažejo, da kljub temu, da so vrednosti P [verjetnost] vsake od teh razlik tako nizke (<0.001) – ker bi bilo pričakovati nekaj manjših razlik v kateri koli primerjalni skupini, zlasti tistih, ki niso naključne, kot v študiji kot je ta, ki preučuje dejanske vrednosti v celotni populaciji in ne ustvarja kohort, ki jih upravljajo raziskovalci, usklajenih s populacijo in so močno kurirane – te razlike niso pomembne v smislu pojasnjevalne moči za opažene razlike v zdravstvenih izidih.

Poleg tega so stopnje incidence za različna zdravstvena stanja navedene v incidenci na bolnika-leta - ki jih avtorji navajajo v razdelku o analizi občutljivosti (reproducirano kot slika 4 zgoraj), so bili izračunani s primerjavo bolnikov iz obeh kohort, vključenih v študijo 1 leto, 3 leta in 5 let. To pomeni, da so stopnje bolezni prikazane v enaki meri, da jih bralec lahko primerja in sooči, čeprav so bile prvotne velikosti kohort, opažene v podatkih, neenake. Avtorji na dnu 12. strani tudi poudarjajo, da so njihovi rezultati pridobljeni po tem, ko so upoštevali spol, raso, porodno težo, prezgodnji rojstni dan in druge dejavnike – kar popolnoma omili tretjo domnevno napako “doktorja” Jakea Scotta.

Ugotovitve

V zaokroženih številkah je bilo vakciniranih otrok več kot:

• 400 % večja verjetnost za diagnozo astme in 600 % večja verjetnost za akutni astmatični napad.
• 600 % večja verjetnost za akutne in kronične okužbe ušes.
• 600 % večja verjetnost za avtoimunsko motnjo.
• 800 % večja verjetnost, da so imeli anafilaktični (resni alergijski) dogodek.

Avtorji na splošno poročajo o 250-odstotnem (2.5-kratnem) povečanem tveganju za razvoj kroničnega zdravstvenega stanja pri otrocih, ki so vakcinirani v otroštvu, v primerjavi z otroki, ki ostanejo nevakcinirani. To je skladno z drugimi primerjalnimi študijami vakciniranih in nevakciniranih – tako tistimi ki so jih velika farmacevtska podjetja in industrijski medicinski kompleks prisilili k umiku, kot tistimi ki so ostale.

Nenavadno je, da avtorji v svoji študiji niso odkrili pojavnosti teh motenj pri skoraj 2,000 nevakciniranih otrocih, čeprav so pri nekaterih od več kot 16,500 vakciniranih otrok opazili več nevrorazvojnih in endokrinih motenj – ADHD (12.1 %), avtizem (1.1 %), sladkorno bolezen (1.7 %), vedenjske motnje (7.6 %), učne motnje (3.0 %) in tike (2.1 %). Tudi to so opazili v študijah, ki sem jih navedel v uvodnem odstavku tega članka.

Kljub temu se mi zdi nekoliko preuranjeno trditi, da so vakcine edini vzrok za vsak pojav teh bolezni, vendar to močno nakazuje eno od treh možnih stališč. Bodisi:

• da je pri današnjih otrocih morda večja dovzetnost, ki jo lahko aktivirajo vakcine;
• da bi vakcine lahko otroke nekako naredila bolj dovzetne zanje in da bi nekaj drugega v okolju aktiviralo to stanje; ali
• da lahko nekaj v vakcinah samo po sebi povzroči te težave pri otrocih.

Kakor koli že, na podlagi podatkov lahko trdim, da so vse vakcine strupene, neučinkovite in nevarne za zdravje tako otrok kot odraslih. Dokler se “zdravniki” pa bodoči “magistri in doktorji” na medicinskih faklultetah ne bodo naučili, da virusi ne obstajajo - da virusnih bolezni ni, da bolezni niso nalezljive, da so vse vakcine strupene, neučinkovite (zakaj bi jih sploh injicirali, če virusnih bolezni in drugih nalezljivih bolezni ni) in nevarne za zdravje, kot so tako imenovane COVID-19 vakcine”, ki so v bistvu visoko toskične mRNA injekcije nepovratne genske modifikacije, do takrat se bo farmacevtska mafija skupaj z medicinsko nekontrolirano bogatila, ljudje pa umirali veliko pred iztekom človeške biološke dobe.

In kako potekajo stvari s “proceduralno” deklaracijo? Večina ljudi domneva, da mora odločitev “doktorjev” v ameriški korumpirani organizaciji FDA ali drugih regulativnih agencij, ko odobrijo zdravilo, temeljiti na trdnih znanstvenih dokazih. Vendar pa v resnici takšne odobritve temeljijo na proceduralnih deklaracijah – kar pomeni, da postopek preprosto sledi nizu internih postopkov, ki jih agencija in njeni “doktorji”, medicinski strokovnjaki opredeljujejo kot znanstvene.

Ključno nesporazum je naslednji: sledenje postopku ni isto kot sledenje znanosti.

Postopki se morda slišijo »znanstveno«, vendar so pogosto bolj znanstveno zveneči rituali kot pristne znanstvene demonstracije. Zanašajo se na kontrolne sezname, obrazce o skladnosti in dokumentacijo – ne na preverjene kemijske dokaze ali ponovljive analitične rezultate.

Večina teh odločitev se sprejema pod vodstvom medicinskih in farmacevtskih ”doktorjev” – strokovnjakov, usposobljenih predvsem za “klinično ali biološko sklepanje”, redko pa za kemijo ki je temelj prave znanosti.

Kemično-farmacevtske droge, ljubkovalno imenovane “zdravila” se v prvi vrsti obravnavajo z interpretacijo in opazovanjem, ne pa s fizikalnimi meritvami ali kemičnim preverjanjem. Posledično, ko ti “doktorski” strokovnjaki razglasijo zdravilo za "varno", "učinkovito" ali "kakovostno", to počnejo proceduralno – ne znanstveno.

Sledijo standardnim protokolom, izpolnjujejo statistične in administrativne zahteve ter vlagajo dokumentacijo, ki daje videz znanstvene natančnosti.

Zbirka teh proceduralnih izjav in dejavnosti se promovira kot »znanost« – kot so medicinska znanost, farmacevtska znanost ali zdravstvena znanost – vendar nimajo nič skupnega z dejansko znanostjo, ki je v tem primeru kemija, prava in temeljna znanost.

Virusi, testi in vakcine

Trditve o obstoju virusov, postopki testiranja PCR, razvoj cepiv ter njihova ocena kakovosti, varnosti in učinkovitosti – vse to prav tako temelji na
proceduralnih izjavah in ne na resnični znanosti.

Zakaj? Ker se te dejavnosti izvajajo brez dela z dejanskimi, izoliranimi vzorci zadevnih virusov. Brez preverjenega, prečiščenega referenčnega vzorca nobenega od teh postopkov – niti testiranja, niti formulacije vakcin, niti potrjevanja varnosti – ni mogoče znanstveno dokazati.

Vendar regulativni in zdravstveni organi še naprej dajejo izjave, kot da bi bile podprte s trdnimi dokazi, medtem ko v resnici v celoti temeljijo na postopkovni skladnosti in
predpostavkah. Ker so skoraj vsa “zdravila in biološki izdelki” kemične snovi, so presoje strokovnjakov brez poglobljenega razumevanja kemije neizogibno napačne. Zato je toliko tega, kar v farmacevtskem svetu imenujejo »znanstvena odobritev«, v resnici proceduralna izjava (odobritev) – birokratski postopek, odet v “doktorski” kamuflažni jezik.

Javnost, pa tudi večina strokovnjakov, pogosto ne prepozna te razlike. Predvidevajo, da odobreno s strani “doktorjev” v FDA pomeni znanstveno dokazano, čeprav to v resnici pomeni, da je agencija zaključila svoj interni postopek – svojo proceduralno izjavo – nič več.

Ko boste naslednjič prebrali stavek »odobreno s strani FDA« ali slišali, da je »vakcina varna in učinkovita«, za trenutek pomislite in se vprašajte: ali je bil kemično-farmacevtski izdelek ali trditev dokazana z resnično znanostjo ali pa je bila zgolj razglašena za sprejemljivo s postopkom? Najpogosteje to, kar vidite, ni rezultat znanstvene potrditve, ampak le proceduralna deklaracija.

Ta potrditev na papirju sledi pravilom “doktorskih” birokratov v kemično-farmacevtski industriji ter alopatskih “doktorjev” židovske Rockefellerjeve medicinske junk-science (ki neznansko radi «preskočijo» v kemično-farmacevtske vode saj tam zaslužijo neprimerno več denarja in pridobijo več drugih ugodnosti) in ne zakonom kemije (znanosti).

Priloge

Virusne bolezni ne obstajajo

Neskončno vakciniranje

Vakcine znova

80 years of deception - plag and corruption

INSIDE COVID-19 mRNA EXPERIMENTAL INJECTIONS

Death by medical «doctor»

Naravna znanost o zdravju

Velika Polana, 14.11.2025.