DIABETES

Alois Kolar, B.HSc., diplomirani praktik Naravne znanosti o zdravju, Neodvisni raziskovalec

Kaj je diabetes? Definicija WHO

Diabetes je motnja v presnovi izhajajoča iz mnogih vzrokov, ki jo določa kronična hiperglikemija (zvišan nivo krvnega sladkorja v krvi), kaže pa se kot motnja presnove ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin, posledici nepravilnosti v izločanju ali delovanju insulina. Končni učinki diabetesa so lahko trajne okvare, nepravilnosti v delovanju ali celo odpoved delovanja številnih telesnih organov.

Mednarodna Federacija Diabetikov IDF pa diabetes opredeljuje kot kronično stanje, ko celice pankreasa (trebušne slinavke) ne proizvajajo dovolj insulina, oziroma stanje v katerem telo proizvedenega insulina ne more učinkoviti uporabiti. Takšno stanje glukozi, ki jo pridobimo iz hrane otežuje prehod v celice, zato ne morejo normalno delovati; motena je presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin.

I nsulin Ustvari vrtiljak Dodaj opis je beljakovina, ki jo izločajo beta celice v trebušni slinavki – v Langerhansovih otočkih (Insula – otok, latinsko). Pri tako imenovanem zdravljenju trebušne slinavke so prvič uporabili koncentrat Insulina že leta 1922, pridobivali pa so ga iz goveje in prašičje trebušne slinavke (kako pripravno, kajne???), danes ga proizvajajo s pomočjo genetskega inženiringa tako, da neko bakterijo prisilijo, da ga izdeluje, nato pa ta njen »insulinski proizvod« očistijo. Seveda umetnost medicine poudarja, ta je tak insulin popolnoma enak produkciji človeškega pankreasa, ki ga imenujemo človeški insulin.

Diabetes mellitus je prvič opisal staroegiptovski svečenik, odkrili so ga na papirusu, datiranem iz drugega tisočletja pred našim štetjem. Na papirusu je zapisano, da je svečenik skozi dolgoletna opazovanja ugotovil, da ljudje, ki bolehajo za močno povečanim uriniranjem in izgubo telesne mase (teže) izločajo urin, ki močno privlači insekte, kot so čebele in mravlje.

Dejstva so drugačna od trditev stroke, diabetes in hipoglikemija sta oba rezultat bolezni ne-hrane karbohidratnega metabolizma, toda na ta problem moramo gledati globlje, kajti nikdar ni samo en organ, ki bi deloval napačno, ampak takšno delovanje vključuje ves kompleks žlez in notranjih organov telesa. Bolezen presnove ogljikovih hidratov je rezultat sistemske toksikoze, ki deprimira vse telesne funkcije, vendar se pri nekaterih posameznikih/posameznicah pojavijo spremembe funkcij trebušne slinavke (pankreasa) ali drugih žlez, ki vplivajo na delovanje trebušne slinavke in presnovo ogljikovih hidratov.

Uporaba drog v tem primeru insulina sicer za določen čas odstrani simptome, toda droge nikoli ne proizvajajo zdravja, povzročajo atrofijo v skladu z razvojem bolezni; z drogami je nesmiselno blažiti simptome in pri tem pričakovati, da bo zdravje obnovljeno! Obstaja samo en način, en način kako znova vzpostaviti stanje zdravja in ta način pomeni živeti tako, da ne povzročamo pogojev za razvoj bolezni. Ko je zdravje že uničeno, morate prenehati z napačnim načinom življenja, hranjenja, torej prenehajte živeti na način, ki je povzročil razvoj bolezni!

Splošni znaki, ki se pojavljajo ob pojavu diabetesa so:

• huda žeja zaradi povečane dehidracije,

• povečano izločanje vode, uriniranje,

• slabo počutje, utrujenost,

• izguba telesne mase.

Po podatkih iz leta 2003 živi v Sloveniji cca 8% prebivalcev, ki imajo diagnosticirano sladkorno bolezen, v Evropi cca 30 milijonov, po svetu pa 194 milijonov.

KONCENTRACIJA GLUKOZE V KRVI

Normalna: od 3,5 do 5,6 mmol/l, pod 3,5 mmol/l je hipoglikemija, nad 5,6 mmol/l (tudi 6,00 mmol/l) je hiperglikemija.

KLASIFIKACIJA BOLEZNI: delimo jo glede na nastanek v dve skupini, TIP 1 in TIP 2.

Diabetes mellitus tip 1: pomeni, da je oseba trajno odvisna od injeciranega insulina, zdi se, da je oseba bolj nagnjena k ketozi. V začetku pankreas še proizvaja, tvori insulin, sčasoma pa produkcija insulina pojema, ali celo preneha. Pri tej obliki bolezni je trajno uničeno kakšnih 90% Beta celic, ki sicer tvorijo insulin.

Običajen medicinski pristop pravi, da je ta bolezen povezana z nekompatibilnostjo določenih antigenov Langerhansovih otočkov celičnih protiteles. Ta pristop je seveda napačen, saj temelji na ironični imunski teoriji, znanstveniki razlagajo, da je to posledica neke “virusne okužbe”, ki naj bi že v zgodnjem otroštvu toliko spremenila imunski sestav organizma, da začne organizem z uničevanjem lastnih Beta celic Langerhansovih otočkov, ki proizvajajo insulin. Dejstvo je, da se diabetes prav tako kot tudi drugačne oblike bolezni razvije zaradi nezdravih življenjskih navad v skladu z razvojem bolezni skozi 7. stopenj – začne se z živčno izčrpanostjo, ki vodi v toksikozo ali zastrupljenost organizma. Logično je, da v tem primeru ni mogoče vzpostaviti nikakršne imunosti kadar jeste napačno hrano in živite nasploh nezdrav (žal običajen) življenjski slog. Lahko se pojavi stanje, ki ga je umetnost medicine poimenovala diabetična ketoacidoza, ko večina celic navkljub visoki vrednosti glukoze v krvi le te ne more uporabiti brez insulina, zato celice poiščejo drugi vir energije, razgrajevati začnejo maščobe, pri tem pa nastajajo strupene kemične snovi, ki povzročajo zakisanost organizma; imenujejo se ketoni. Pri tem je zelo značilen vonj po acetonu v izdihu trpečega.

Za Tip 1 je značilno da:

• se pojavi v otroštvu, puberteti največ do 30 leta starosti,

• če je diabetih eden od staršev je možnost da bo otrok zbolel za SB cca 5%, če sta diabetika oba starša pa kar 30%,

• injiciranje umetnega insulina je potrebno vse od začetka bolezni,

• cca 10% diabetikov boluje za to boleznijo v Sloveniji je ca 300 bolnikov)

TIP 2 za tem tipom bolezni trpi kar 90% vseh diabetikov.

Diabetes mellitus tipa 2: pomeni, da oseba ni vezana na vbrizgavanje insulina; v tem primeru pankreas še vedno deluje, torej izloča insulin, vendar ne v primernih, bolje rečeno zadovoljivih količinah, včasih ga izloča celo več, kot pri normalno zdravih ljudeh. V takšnih primerih se sčasoma razvije neodzivnost tkiv na insulin, posledično se to kaže kot pomanjkanje. V takšnih primerih stalno povišane vrednosti glukoze v krvi se sčasoma razvijejo poškodbe kapilar, žil, saj se glukoza poveže z drugimi sestavinami v ožilju in na ta način odebeljuje žilne stene, kar pa zmanjša njihovo pretočnost, organi, živci, koža so slabše prehranjeni, slednje pa povzroča tudi dvig vrednosti maščob kar vodi v razvoj bolezni, ki jo je umetnost medicine poimenovala ateroskleroza (tvorba žilnih oblog), ki je kar do 6 krat pogostejša pri diabetikih, posledično prizadene vse notranje organe, srce, ledvice, možgane, oči, slabši pa je tudi pretok krvi v penis, zato sta možganska in srčna kap pri diabetikih zelo pogost vzrok smrti. Pri ledvicah se kaže zadebeljenost žil v njihovem slabšem delovanju, v urinu se pojavljajo beljakovine.

Poškodbe kože pa se kažejo v neobčutljivosti ob istočasni slabi prekrvavljenosti kože, pojavljajo se razjede, ki jih je zelo težko sanirati, zato je velikokrat potrebna celo delna amputacija okončin.

Debelost predstavlja močan dejavnik razvoja sladkorne boleznim, 80 do 90% ljudi, ki so razvili sladkorno bolezen je predebelih in nasploh napačno prehranjujočih, živečih z neprimernim, nezdravim življenjskim slogom.

• v tem primeru ne gre za pomanjkanje insulina, lahko ga je tudi preveč, gre za odpor proti njegovemu delovanju
• pojavlja se stanje imenovano hiperglikemija, najprej zmerna, nato intenzivnejša, prehodna hiperglikemija pa se lahko ponavlja tudi med nosečnostjo, ali po 40 letu starosti,
• ortodoksna medicina je prepričana, da je sladkorna bolezen pogojena genetsko, v resnici pa gre le za prehranjevalne grehe in napačen življenjski slog staršev, starih staršev, prastaršev, zdravniki poskušajo zdraviti sladkorno bolezen z dieto in antidiabetičnimi tabletami, vendar še nikogar niso ozdravili na ta način, kajti dieta, kot jo določajo oni, povzroča razvoj sladkorne bolezni same! Takšen način zdravljenja neizbežno vodi v povišan krvni tlak, povišan krvni sladkor, povišan nivo trigliceridov v krvi
• in končno doseže stanje, ko je zaradi visoke vrednosti glukoze v krvi nujno potrebno uporabiti insulinske injekcije, ki trajajo do konca takšnega življenja.
• in medicina ugotavlja naslednje: da k nastanku in poslabšanju bolezni pripomorejo nezdrave življenjske okoliščine z neprimerno prehrano, preveliko telesno maso (težo), stres in premalo gibanja…

Debelost predstavlja močan dejavnik razvoja sladkorne boleznim, 80 do 90% ljudi, ki so razvili sladkorno bolezen je predebelih in nasploh napačno prehranjujočih, živečih z neprimernim, nezdravim življenjskim slogom.

Pojav diabetesa se je v preteklilh letih v Ameriki konstatno večal. Nova študija učinkov prehrambenih in življenjskih faktorjev na razvoj diabetesa tipa 2 je pokazala, da bi lahko večino novih primerov preprečili, če bi ljudje začeli bolj zdravo živeti, kar uči Naravno Zdravje – Naravna Higiena že več kot 170 let!

Študija je 16 let sledila skoraj 95.000 ženskim medicinskim sestram. Ko se je študija začela, te ženske niso imele nobenih bolezni srca in ožilja, diabetesa ali raka. Nato so redno zapisovali informacije o njihovem načinu življenja in prehrani.

Raziskovalci so zabeležili 3.300 novih primerov diabetesa tipa 2 in prav tako so ugotovili, da je debelost najpomembnejši vzrokov diabetesa pri teh ženskah. (Genetski faktorji pri tej študiji niso bili predloženi) Tiste, ki niso telovadile, se slabo prehranjevale, kadile in pile, so imele veliko večjo možnost, da zbolijo za diabetesom, četudi so kasneje shujšale. V nasprotnem primeru pa je bil diabetes zelo redek pri ženskah z naslednjimi lastnostmi: BMI 25; prehrana z veliko vlakninami in malo maščobami, zmerna fizična aktivnost najmanj pol ure dnevno, nekadilke in minimalna količina alkohola dnevno.

Vir: Hu FB, Manson JE, Stampfer MJ, et al. Diet, Lifestyle, and the Risk of Type 2 Diabetes Mellitus in Women. New England Journal of Medicine, Sept. 13, 2001;345(11):790-797. (Abs.)

Diabetes, povezan s pankreatično boleznijo, v povezavi s hormonskimi motnjami in produkcijo insulina, z uporabo različnih drog – zdravil, nenormalnostjo insulinskih receptorjev, genetskimi sindromi in podhranjeno populacijo: tudi v teh primerih je vzrok za razvoj bolezni toksikoza; kadar je okvarjen en organ, se to odraža na delovanju drugih organov, telo je namreč celota in tudi deluje kot celota! Telo bo začelo s samozdravljenjem (telo je samoozdravljiv organizem) takoj, ko bo odstranjena vsa toksična navlaka v procesu detoksifikacije, ko bo deležno počitka.

Gastrointestinalni diabetes: pojavlja se v obdobju nosečnosti in izgine takoj po porodu. V bistvu in enak diabetesu mellitusu je le posledica telesnega hormonskega privajanja na novo stanje – nosečnost.

Pojav diabetesa: diabetes mellitus se pojavi takrat ko pankreas ne proizvaja dovolj insulina, s katerim telo uravnava in vzdržuje primerno koncentracijo glukoze v krvi ali kadar se celice ustrezno ne odzivajo na insulin. Prvi simptomi so povezani z naraščajočo vrednostjo krvnega sladkorja v krvi, ko ta doseže vrednost 9 – 10 mmol/l, se začne glukoza pojavljati v urinu, skozi katerega izgublja velike količine glukoze, hkrati pa se pojavlja huda žeja, pitje tekočin in občutek slabosti, zaspanost, slabši vid, zmanjšana telesna zmogljivost.

SIMPTOMI AKUTNE OBLIKE SLADKORNE BOLEZNI:

• znižanje nivoja glukoze v krvi, to stanje imenujemo hipoglikemija, ki nastaja zaradi »zdravljenja« s tabletami in/ali insulinom
• lahko nastane zaradi prevelike fizične aktivnosti,
• pomanjkanje hrane ali izpuščeni obroki hrane,
• pitje alkohola, zlasti na prazen želodec,

Hipoglikemija: je izraz za nenormalno nizko raven glukoze v krvi, kar pogojuje izredna občutljivost Langerhanslovih otočkov, kjer beta celice proizvajajo insulin – gre za pankreas. V odnosu na metabolične zahteve organizma v bistvu izločajo preveč insulina, zato jetra višek glukoze pretvarjajo v škrob, premalo pa ga ostane v krvnem obtoku. Rezultat hranjenja z novim obrokom predstavlja vnovičen padec glukoze v krvi, zato je takšna oseba neprestano lačna, je vedno več in več, toda še tako velika količina hrane ne more obdržati normalno količino glukoze v krvi.

Prenajedanje,uživanje slaščic seveda še povečujejo občutljivost Langerhansovih otočkov in jih stimulirajo še k večji produkciji insulina, stanje se torej ponavlja, vendar slaščice v bistvu niso edini problem, podobno je z vsemi substancami,ki vsebujejo kofein (droga odkrita v kavi, čaju, coca coli in drugih kola pijačah, kakavu, čokoladi), ki je eden vzrokov za prestimulacijo Langerhansovih otočkov. Telo na tak način deorganizira, vznemirja notranje hormonsko ravnovesje in tu pravzaprav Praktiki & Svetovalci Naravnega Zdravja vidimo povezavo med sladkorjem (slaščicami),odvisnostjo od škroba, ogljikovimi hidrati iz žitaric in hiperinsulinizmom.

Če povežem še vpliv kofeina, ki stimulira cortex adrenalnih žlez (Cortisol in Cortisone, ki izvajata primaren efekt metabolizma ogljikovih hidratov, beljakovin in lipidov), ki proizvedejo še več hormonov, ti pa stimulirajo jetra, ki iz glikogena shranjenega v njih pretvarjajo v glukozo in oddajo v krvni obtok, istočasno Langerhansovi otočki – beta celice začnejo z intenzivnim delom izločanja insulina in tako prisilijo koncentracijo glukoze na normalno raven. Skozi daljše obdobje uživanja te socialne droge in mnogih intenzivnih stimulacij postanejo Langerhansovi otočki zelo občutljivi in v procesu draženja (prva stopnja bolezni) organizem izgublja zelo delikatno kontrolo uravnoteženega delovanja tako močno, da se nenormalno močno odzovejo na tudi na običajne stimulanse.

Hipoglikemija pa je lahko posledica jemanja drog – zdravil, s katerimi zdravniki zdravijo diabetes, saj je hipoglikemija povezana s sladkorno boleznijo. Povzroča jo tudi vbrizgavanje insulina, povzroča pa jo tudi »zdravilo z imenom Pentamidin, s katerim zdravniki »zdravijo« pljučnico pri bolezni, imenovani AIDS; hipoglikemijo pa povzroča tudi uživanje alkohola, saj alkohol zavira tvorbo glukoze v jetrih.

ZNAKI HIPOGLIKEMIJE:

• lakota,
• drgetanje,
• vznemirjenje,
• hitrejši srčni utrip,
• bledost,
• znojenje,
• strah, pri srednji obliki hipoglikemije se pojavlja še zmedenost, pri hudi hipoglikemiji trpeči pade v nezavest.

SIMPTOMI KRONIČNE OBLIKE SLADKORNE BOLEZNO SO:

• diabetična nefropatija kar vodi v okvaro ledvic,
• diabetična retinopatija, kar pomeni okvaro žilic na očesnem ozadju,
• kardiovaskularna obolenja, kot so ateroskleroza, angina pectoris, srčni infarkt, možganska kap.

Zdravljenje diabetesa:

Stroka se najraje odloča za postopek zdravljenja diabetesa z insulinom, katerega nadomeščajo z injiciranjem v podkožno tkivo, v ta namen je farmacevtska industrija izdelala kratko (vrh doseže 2 do 4 ure po vbrizganju), srednje (vrh doseže 6 do 10 ur po vbrizganju) in dolgo delujoči insulin (delovanje preneha po 28 do 36 urah po vbrizganju). Diabetiki poznate postopek vodenja sladkorne bolezni z ugotavljanjem vrednosti HbA1c – glikozilirani hemoglobin, katerega normalna vrednost dosega 7%, nad 9% pomeni slabo urejenost in 12% zelo slabo urejenost diabetesa.

• dietna prehrana (ki žal povzroča sladkorno bolezen: ovseni, rženi kosmiči, ajdova, prosena kaša, polnozrnat črn ajdov kruh, polnozrnate testenine, stročnice – fižol soja, grah, posneto mleko, skuta, jajčni beljaki, nesladkane pijače kot so voda, mineralna voda, čaji zelenjavne juhe, krompir, riž, testenine, jogurt, sir, nemastno meso, drobovina, ribe in na koncu sveža ali zamrznjena zelenjava in čisto na koncu surovo, neolupljeno sadje, najboljše jagodičje, ),
• zdravljenje s tabletami in insulinom,
• vzgoja bolnikov in njihovih svojcev,
• zmanjšanje telesne mase
• samokontroliranje.

Takšna dieta povzroča poleg razvoja sladkorne bolezni tudi debelost.

Zapomnite si, da pri predebelih ljudeh obstaja večje tveganje nastanka bolezni srca in ožilja, diabetesa, nekaterih vrst raka, bolezni mehurja, revma, ipd. Če boste shujšali samo za nekaj kilogramov (5 do 10% vaše telesne teže) boste to tveganje zmanjšali.

Diabetes tipa 1 in 2 sta oba povezana z dolgoročnimi zapleti, ki ogrožajo vaše življenje. Če ste predebeli, imate dvakrat večjo možnost, da zbolite za diabetesom tipa 2 (neodvisno od inzulina), kot pa ljudje, ki niso debeli. Možnosti, da bi zboleli lahko zmanjšate tako, da shujšate in povečate fizične aktivnosti.

Obstaja kar nekaj vrst raka, ki so povezani z debelostjo. Pri ženskah je to rak na maternici, mehurju, jajčnikih, dojkah in črevesu. Debeli moški pa imajo večjo možnost, da zbolijo za rakom na debelem črevesju, danki ali prostati. Ni še povsem jasno, če je večje tveganje povezano z odvečno težo ali zaradi mastne ali visokokalorične prehrane.

Študija American Journal of Public Health je pokazala, da imajo ženske, ki so debel preden zanosijo, več možnosti, da bodo imele zapleteno nosečnost, kot vitke ženske. Vrednost pogostosti pojava zapletov se je večala z večanjem BMI.

Pretežke ali zelo debele matere imajo prav tako več možnosti slabih izidov nosečnosti. Zapleti vključujejo nosečnostni diabetes, porod s carskim rezom in porod zelo velikega dojenčka.

Poročilo temelji na raziskavi, ki so jo naredili pri 96,800 ženskah, ki so rodile svojega prvega otroka v Eashingotnu med leti 1992 in 1996.

Vir: Baeten JM, Bukusi EA, Lambe M. Pregnancy Complications and Outcomes Among Overweight and Obese Nulliparous Women. American Journal of Public Health, March 2001;91:436-440. (Abs.)

In kaj resnično storiti, če imate simptome hipoglikemije?

Kratko Postenje od dveh do treh dni in re-feeding je v bistvu najboljši način hitrega poteka detoksifikacije, torej zmanjšanje in odprava toksimije, ki je povzročila simptome hipoglikemije; v času postenja bo vaše telo lahko počivalo in skozi proces čiščenja znova vzpostavljalo obnovitvene procese delovanja, nato pa dosleden prehod na slog Naravnega zdravja – Naravne Higiene. To je edina pot, ki vodi do trajne najvišje stopnje zdravja. Izberite jo!

Celje, 27. januarja, 2005.